Piše: István Simicskó
Današnji madžarski državni praznik ima pomembno mesto v našem življenju, saj nosi veliko sporočil, pomenov in naukov, ki določajo našo identiteto ter našo podobo sveta in madžarskega naroda v njem. V naglici 21. stoletja pa lahko spregledamo njegov pomen, čeprav se je vredno ustaviti in razmisliti o tem, na kaj nas v teh rdečih dneh opozarja sama zgodovina. Poleg sprostitve je pomembno, da ponotranjimo sporočilo festivala, ki z vsemi dosežki, izgubami, zmagami in tragedijami oznanja, da smo tu, kot nas je ustvaril Bog, in da se to ne bo nikoli spremenilo. Mnogi so poskušali trditi drugače, vendar naši slavni junaki tega niso pustili ob strani. Tudi mi ne bomo!
Triindvajseti oktober je datum, ki nam daje namige iz bližnje preteklosti, da bi bolje razumeli naš svet in usmerili svoje življenje v pravo, dobro smer. V čem so nam junaki iz leta 1956 vzor in kaj se lahko od njih naučimo? Nič manj kot znanje in požrtvovalnost, da se do konca borimo za svobodo, da se lahko ljudstvo upre tujemu zatiranju in komunistični oblasti, ki slepo služi tujim silam, z vzravnanim hrbtom in ponosom kot David proti Goljatu. Vsi udeleženci revolucije so se zavedali, da so njihova življenja dobesedno na kocki.
Leta 1956 so naši starši in stari starši imeli ogenj, ki je gorel v branilcih gradu Jana Hunyadija, v Kurucih Ferenca Rákóczija ali v navdušenih množicah leta 1848, ki se niso več sprijaznile z zatiranjem. V posebnih razmerah se pokažejo posebni ljudje in posebni talenti. Zmaga srca je, ko se človek z orožjem zoperstavi prepričljivi premoči. Madžari, ki so se bili pripravljeni do konca boriti za svojo državo, narod in družine, so leta 1956 pokazali svojo odločnost in moč.
V mnogih pogledih lahko rečemo, da je Madžarska kljub pandemiji leta 2021 v dobrem položaju. Živimo tu, sredi Evrope, v svobodi. Naša država, ki je po Trianonu izsušena, se je ponovno našla in ponovno smo se združili z našimi etničnimi brati in sestrami na drugi strani meje. Svojo fizično in moralno pripadnost smo dokazali z naturalizacijo in državljanstvom, s sosednjimi narodi in državami pa imamo morda najboljše odnose v zadnjih sto letih. Kar Madžarska danes govori in dela, ima svojo težo. Smo del najmočnejših vojaških in političnih zavezništev. Končno smo na poti, ki nam bo omogočila premagati zaostalost štiridesetih let komunizma in napade socialističnih vlad po spremembi režima.
Hkrati pa ne smemo sedeti križem rok, saj se moramo še naprej boriti za ohranitev naše suverenosti. Največja bitka se bije na intelektualnem in ideološkem prizorišču proti nasprotniku, s katerim si delimo skupno usodo. Pripadnost Evropi ni bila nikoli vprašljiva, vendar so birokrati v Bruslju pozabili, da je Evropska unija institucionalni okvir, instrument, ki obstaja za države članice, s pooblastili, ki so jih podelile države članice, in ne more vladati državam članicam, tako da jih izsiljuje in postavlja druga proti drugi. Bruselj zdaj pritiska na nas in Madžarom vsiljuje nesprejemljivo ideologijo, da bi na vsak način uničil našo obstoječo identiteto. To je nesprejemljivo za vsako odgovorno osebo. Ustanovni očetje Unije so želeli vzpostaviti odnos, ki bi temeljil na sodelovanju močnih in suverenih držav, ki si medsebojno pomagajo, ohranjajo vrednote in spodbujajo razvoj držav članic, zdaj pa se je spremenil v sistem groženj in samoodpovedi z gospodarskimi sredstvi. Migracijski pritisk na naše meje ne olajšuje reševanja sporov, saj EU že leta ni sposobna sprejeti pomembnih ukrepov za zaustavitev prihoda novih valov priseljencev. Naše stališče je jasno: močno Madžarsko lahko zgradijo le državljani, ki se v stiski opirajo na tisočletne krščanske korenine in varne družinske vezi.
Svoboda je zaklad, za katerega se je treba vedno znova boriti, in ne nekaj, kar enkrat pridobimo in potem vedno posedujemo – tega nas uči naša zgodovina. Tako kot so se junaki iz leta 1956 pred desetletji v krvavih bitkah borili za Madžarsko in madžarsko narodnost ali kot so se naši predniki borili stoletja pred njimi, se moramo tudi mi boriti za svoje interese in svobodo. Zdaj nas ne zatira več tuja vojska, temveč Bruselj, ki se je utrdil v iluziji Združenih držav Evrope in si s skoraj imperialno aroganco poskuša podrediti vse nas, oslabiti našo krščansko, nacionalno identiteto, jo spremeniti v talilni lonec, odpraviti edinstvenost celine, držav in nazadnje ljudi ter naša življenja, ki so včasih že povsem absurdna, spremeniti v nadrealistična pričakovanja.
Svetu moramo pokazati, da smo tu, v tej državi, doma in da ne bomo dovolili, da nam vzamejo našo preteklost, sedanjost in prihodnost! Pokazati moramo, da so današnji Madžari dostojni nasledniki junakov, ki so se jeseni leta 1956 dvignili in z golimi rokami branili našo domovino. Udeležimo se današnjega mirovnega pohoda in pokažimo svetu in levici, da se bori za oblast: Nismo pozabljeni! Veliko nas je in z močjo ljubezni bomo do leta 2021 zaščitili vse, kar smo skupaj dosegli!
Vir: Magyar Nemzet
Slovenian