Piše: C.R.
Danska je precej inovativna in podprta z “dobrimi argumenti”, zato svoje prosilce za azil, ki nimajo možnosti ostati, za dober denar pošilja na Kosovo, ki trpi zaradi kroničnega pomanjkanja denarja. Danska naj bi za to namenila približno 210 milijonov evrov. Državi sta ustrezen sporazum podpisali 21. decembra 2021.
Danski minister za pravosodje Haekkerup je zagotovil, da bodo v “zunanjem” zaporu na Balkanu veljala enaka pravila kot v danskih zaporih. Dejal je, da pričakuje, da bo sporazum vzdržal nadzor Evropskega sodišča za človekove pravice.
Zunanji izvajalci zaradi pomanjkanja prostora
Danska vlada ocenjuje, da bo v prihodnjih nekaj letih v tamkajšnjih zaporih približno 1 000 mest premalo. Kosovo, ki mu nenehno primanjkuje denarja, je očitna izbira. Oddajanje dela zunanjim izvajalcem bo vplivalo le na deportirance iz tretjih držav.
Odlična poteza v skladu z geslom “kdor prej pride, prej melje”. Temu zgledu bo v prihodnosti sledilo še več drugih držav, ki se preprosto nočejo soočiti z “dobrotniško razpravo” o nezakonitosti deportacij prosilcev za azil, ki so zagrešili kazniva dejanja. Razen v Nemčiji, seveda, kar bodo »semaforji« znali preprečiti.
Načrt naj bi bil v javnosti sporen
Ob vsem tem glavni mediji hitijo poudariti, da je ta načrt v širši javnosti zelo sporen. Mnogi se sprašujejo, ali bodo pogoji pridržanja na Danskem spoštovani tudi na Kosovu. Poleg tega jih skrbi, ali lahko sorodniki zapornikov obiščejo zapornike. Morda bi morali ti sorodniki v okviru paketa dobiti hotelske bone za bivanje v Prištini.
V danskem parlamentu pa se o tem načrtu strinjajo vse parlamentarne skupine.
210 milijonov evrov za Kosovo
Kosovo bo kot protiuslugo za sprejem “pridržanih prosilcev za azil” od Danske prejelo 210 milijonov evrov. Denar naj bi šel za kapitalske naložbe v obnovljive vire energije, je slišati iz Prištine.
S tem sloganom lahko danes utišamo vsakogar, saj zveni duhovito in izjemno trajnostno. Trenutno na Kosovu prevladuje proizvodnja električne energije v premogovnih elektrarnah, zato se sliši veliko bolj verodostojno. Del denarja bo namenjen tudi za izboljšanje splošne infrastrukture kazenskega sistema na Kosovu, zatrjuje Priština.
Zagovorniki neskončne politike “dobrodošli v Evropi” si zdaj v okviru tega dogovora močno prizadevajo ustvariti temeljno razhajanje glede odnosa Dancev do “tujcev”.
Država je imela vedno težave z mednarodnim dogajanjem, zunanja in notranja politika sta strogo ločeni druga od druge, v zadnjih letih pa je vedno obstajala težnja po izolaciji tujcev, ki so bili zavrnjeni, menijo “nasprotniki zunanjega izvajanja”.
Nekdanja meščanska vlada je nekoč poskušala zgraditi deportacijski zapor na otoku v Baltskem morju. Zaradi odpora lokalnega prebivalstva je bil ta po pričakovanjih neuspešen.
Vsekakor pa je še vedno zanimivo videti, katere evropske države, ki jih pesti napad azilantov, bodo sledile temu vzorcu in se podvrgle nedeljivemu “gnevu dobrodošlih govoric”.
Vir: UME
Slovenian