Piše: C.R.

Državni sekretar ZDA Antony Blinken je bil eden glavnih pomočnikov sedanjega predsednika Joeja Bidena v senatu in je 20 let zasedal visoke zunanjepolitične položaje v dveh administracijah. Politico ga je opisal kot intervencionista in internacionalista. O njem so pisali, da se je pod Obamo kot namestnik državnega sekretarja zavzemal za večjo vpletenost ZDA v sirski konflikt in da se je razšel s svojim tedanjim šefom Bidenom ter podprl oboroženo posredovanje v Libiji.

Bil je tudi tesen Bidenov sodelavec, ko je senator leta 2003 podprl ameriško invazijo na Irak.

Še naprej je prepričan, da mora diplomacijo “dopolnjevati odvračanje” in da je “sila lahko nujen dodatek k učinkoviti diplomaciji”.

Omeniti velja, da se je nečastni umik iz Afganistana lani poleti zgodil po njegovem nastopu mandata, kar ga ne postavlja v boljšo luč….

Njegovemu imenovanju je nasprotovala le poslanka Rashida Tlaib, ki je menila, da Blinkenova judovska identiteta ogroža “njegovo pravico, ki izhaja iz prvega amandmaja, da obsodi Netanjahujevo rasistično in nehumano politiko”.

Vendar pa podrobnejši pregled pokaže, da takšne grožnje ni bilo. Nasprotno, Blinken je bil do svojega imenovanja član svetovalnega odbora organizacije Foreign Policy for America (FPA), ki je po njegovem mnenju “nestrankarska zagovorniška skupina s članstvom, ustanovljena v tednih po volitvah 2016, da bi sprejela Američane, ki nasprotujejo ksenofobiji in militaristični zunanji politiki”.

V 20-članskem svetovalnem odboru sta bili tudi Avril Haines, ki jo je Biden imenoval za direktorico nacionalne obveščevalne službe, in Linda Thomas-Greenfield, ki jo je Biden imenoval za veleposlanico ZN, piše madžarski blog Tűzfalcsoport (Group Firewall).

Oglejmo si še politično usmerjenost FPA. Eden od dvanajstih članov odbora je Jeremy Ben-Ami, predsednik protiizraelske radikalne levičarske skupine J Street, ki jo financira George Soros.

Vendar se odnos med FPA in Georgeom Sorosom ne konča z Ben-Amijem. Eno od razprav je vodil Tom Perriello, izvršni direktor organizacije Open Society US.

Rešitev z dvema državama, vrnitev k sporazumu z Iranom in ponovna vzpostavitev izraelskega veleposlaništva v Jeruzalemu

Na spletni strani FPA je navedeno, da je eno najpomembnejših vprašanj organizacije izraelsko-palestinski spor. V razdelku spletne strani, ki obravnava njeno stališče o konfliktu, sta omenjeni dve poročili organizacije J Street in eno UNRWA. Eden od “temeljev” tega stališča je rešitev dveh držav, tj. ustanovitev etnično očiščene palestinske države znotraj meja Izraela s prestolnico Jeruzalem. FPA je obsodila Trumpovo priznanje Jeruzalema kot glavnega mesta Izraela in kritizirala odločitev o selitvi ameriškega veleposlaništva tja.

Predsednik Trump je spodkopal vlogo ZDA kot nevtralne posrednice in možnost rešitve z dvema državama. – piše na spletni strani FPA.

Te odločitve so v nasprotju z desetletji mednarodnega soglasja in diplomatskih prizadevanj, da bi Jeruzalem postal nevtralno mesto, ki bi si ga delili Palestinci in Judje, še navaja FPA. V izjavi FPA je bil kritiziran tudi Abrahamov sporazum, ki ga je izpogajal predsednik Trump in s katerim so se normalizirali odnosi med Izraelom, Bahrajnom in Združenimi arabskimi emirati. Organizacija je trdila, da uradno nobena država še nikoli ni bila v vojni z Izraelom, kar je sicer res na ravni besed, vendar ne odraža dejanskega sovražnega stanja v regiji. Organizacija je konvencije obtožila, da ogrožajo rešitev z dvema državama, ki je po njenem mnenju zaželena.

Poleg tega poziva k vrnitvi k skupnemu celovitemu akcijskemu načrtu (JCPOA), bolj znanemu kot iranski jedrski sporazum, ki bi Iranu omogočil, da v manj kot štirih letih začne izvajati neomejen program jedrskega orožja.

Priliv migrantov, BLM, “Defundiranje policije” in 100 milijard dolarjev vreden program Zelene stranke

Poleg zahteve po ustavitvi gradnje zidu na meji med ZDA in Mehiko FPA poziva tudi k povečanju števila migrantov, ki jim je dovoljen vstop v ZDA, in sicer s sedanjih 15 000 na 125 000. To število se bo pozneje še povečalo. .

Organizacija podpira tudi gibanje Black Lives Matter

Na svoji strani, na kateri opisuje svojo zavezanost gibanju BLM, zahteva, da se policiji ne zagotovi “vojaška” oprema za preprečevanje nemirov.

Med drugimi cilji FPA je zaveza k podnebnim ukrepom, ki temelji na vrnitvi k Pariškemu sporazumu, ki bo po njenih besedah “temeljila na zagotovitvi 100 milijard dolarjev sredstev iz različnih virov”. Ta strošek bi se delno izravnal s predlaganim zmanjšanjem vojaške porabe za 60 milijard dolarjev, ki ga predlaga FPA. To potrebuje sredi rusko-ukrajinske vojne …

Feministična zunanja politika

FPA in Fundacija za odprto družbo sta sponzorirala študijo z naslovom Za feministično zunanjo politiko v Združenih državah Amerike. Uredništvo je podprla tudi nevladna organizacija Population Action International (PAI), ki zbira sredstva za PlannedParenthood. “Feministična zunanja politika” postavlja naslednje zahteve:

– analizirati patriarhalne strukture moči in neenakosti, ki obstajajo po vsem svetu.

– Presegajte “binarne” pristope.

– Uporaba zveznih sredstev za splave kot metode načrtovanja družine. (Kaj ima to opraviti z zunanjo politiko?).

– preganjanje zlorab na podlagi “biološkega spola, spolne identitete ali zaznanega spola”.

– Reševanje problema podnebnih sprememb.

– v Beli hiši ustanovi “feminističnega nadzornika ali svet”.

– Vloga vojske v tej zunanji politiki bi bila, da “sprejme demilitarizacijo kot cilj”. (Še enkrat, odlična zamisel sredi vojne).

Antony Blinken in Sorosovo omrežje

Državni sekretar ZDA je bil pred svojim imenovanjem poleg FPA tudi član Sveta za mednarodne odnose (CFR), skupaj z Gordonom Bajnaijem, Georgeom Sorosom in njegovim sinom Alexandrom Sorosom. V svojem govoru v CFR leta 2016 je zagovarjal politiko internacionalizma in multilateralizma.

Njegov oče Donald Blinken je bil med letoma 1994 in 1997 veleposlanik ZDA v Budimpešti. Njegova posvojiteljica Vera Blinken se je rodila tik pred vojno in odraščala na ulici Hollán Ernő 10 v Budimpešti, le nekaj korakov stran od hiše Györgyja Sorosa št. 16, kjer je bilo njegovo otroštvo.

Njegov oče in posvojiteljica sta svoje spomine leta 2009 objavila v knjigi. Zadnjo platnico krasi podpora Joeja Bidena in Györgyja Sorosa, knjigo pa je na Madžarskem predstavila Fundacija za odprto družbo.

Donald Blinken med drugim tako “nepristransko” zapiše: “Žal je [prva, 1998-2002] Orbánova vlada zavrla napredek Madžarske v smeri bolj preglednega in odgovornega upravljanja. […] Tuje vlagatelje so bremenili zapleteni davčni predpisi, Orbánova vlada pa […] ni izvedla privatizacije.” Zato ni presenetljivo, da nova ameriška administracija ni posebej naklonjena Madžarski, ne glede na politične razlike.

Blinkenov oče je bil leta 1998 imenovan za kanclerja Mednarodnega sveta Srednjeevropske univerze (CEU) in je bil član upravnega odbora te Sorosove univerze.

Novembra 2015 sta Blinkenova starša podprla ne le CEU, temveč tudi Arhiv odprte družbe (OSA) s tako veliko vsoto denarja, da se je ta takoj preimenoval v Arhiv odprte družbe Vera & Donald Blinken. György Soros je bil sam prisoten na slovesnosti ob predaji donacije.

 

Ta članek je bil prvič objavljen na LES OBSERVATEURS, našem partnerju v EVROPSKEM MEDIJSKEM SODELOVANJU.

 

Prejšnji članekFaeserjeva želi priznanega komisarja za nemške manjšine zamenjati z levičarsko aktivistko
Naslednji članekGergely Szilvay: “Videli smo, kaj se je zgodilo v Zahodni Evropi in Ameriki zaradi liberalnih politik na področju migracij in spola, in takšne prihodnosti si preprosto ne želimo.”

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj