Piše: C.R.
Tudi med njegovimi potencialnimi volivci, ki so se v nedeljo odpravili na veliko zborovanje na Trocadero, so mnenja deljena. Ali je Éric Zemmour storil napako, ko je v ponedeljek zvečer v oddaji M6 predstavil zamisel o ministrstvu za “remigracijo”, medtem ko se rezultati javnomnenjskih raziskav nagibajo k zmernosti, ki jo izraža Marine Le Pen? Ali je bilo prav, da se je brutalno vdrlo v linije semantične okopne vojne: po veliki preselitvi zdaj izselitev. Kdo bi si še pred nekaj meseci mislil, da se bo ta beseda pojavila v predsedniški kampanji, jo ponotranjili in prevzeli vsi uredniški odbori – čeprav z nekaj ogorčenimi vzkliki?
Njegovo ministrstvo za priseljevanje “bo deportiralo tujce, ki jih ne želite več”, je izjavil, tj. “ilegalce, prestopnike, kriminalce”. Tistim, ki so ogorčeni, odgovarja, da si je “za zgled vzel Nobelovega nagrajenca za mir Baracka Obamo, ki je iz ZDA izgnal 2,5 milijona tujcev”.
»Črnonogec« (v Alžiriji rojeni ali živeči Evropejci, ki so jih post-kolonialne oblasti izgnale) Éric Zemmour bi nas lahko spomnil tudi na to, da se je v začetku šestdesetih let prejšnjega stoletja zgodila druga reemigracija, ki je bila veliko bolj nasilna, saj je bila kot edina alternativa obljubiljena krsta, in to ne kriminalcem, temveč Evropejcem. Pravo “etnično čiščenje”, kot ga je pred dnevi na CNews označil Jean Sévillia. Tega izseljevanja ni obsodil nobeden od levičarskih humanistov, ki danes kritizirajo Érica Zemmourja.
Zgodovinar Éric Zemmour bi lahko opozoril tudi na to, da so bili v preteklosti sprejeti brutalni in nepravični ukrepi preseljevanja, ki jih Francija nikoli ni obžalovala. Na primer, nemški arhitekt Johann Knauth, ki je leta 1891 prišel v alzaško prestolnico in rešil strasbourško katedralo. Spomeniški stolp je bil v nevarnosti padca, saj je leseni temelj stebra, na katerem je stolp stal, zgnil. Johann Knauth je uporabil tehniko, ki jo je uporabil že pri gradnji kölnske katedrale, in z izjemno močjo nadomestil stare temelje z novimi, betonskimi. Čeprav je bil poročen z Alzačanko in je imel dva sinova, ki sta padla v vojni – eden v nemški, drugi v francoski uniformi -, so ga leta 1921 izgnali v Nemčijo. Njegovo ime ni bilo omenjeno niti ob praznovanju zaključka gradnje leta 1926.
Predsedniški kandidat Eric Zemmour bi lahko tudi ugovarjal, da je remigrant pol remigranta, v osebi Emmanuela Macrona: kakšna je razlika, razen leksikalne, med “remigracijo” (za tujce, ki so s svojim ravnanjem v Franciji postali persona non gratae) in “obveznostjo zapustiti ozemlje” (upravni ukrep za odstranitev tujcev, določen v zakonu z dne 24. julija 2006), ki se izvršuje? Ko je Emmanuel Macron 17. marca med predstavitvijo svojega programa dejal, da želi avtomatizirati obveznost zapustiti državo po zavrnitvi prošnje za azil, je dejansko pozval k remigraciji nekaterih tujcev, ki so v Franciji nezakonito. To je obljubil že leta 2019 v intervjuju za Valeurs actuelles. Naloga se ne zdi lahka, saj je bilo po uradnih podatkih v prvi polovici leta 2021 dejanskih deportacij manj kot 4 %. Morda zato Éric Zemmour želi ustanoviti ministrstvo v ta namen…
Ta članek je bil prvič objavljen na portalu BOULEVARD VOLTAIRE, našem partnerju v EVROPSKEM MEDIJSKEM SODELOVANJU.
Slovenian