Piše: Roeland Van Walleghem

Francozi bodo 10. in 24. aprila 2022 na voliščih izbirali predsednika. Vsi se sprašujejo, ali bo znani polemik, kolumnist in medijski delavec Éric Zemmour kandidiral za najvišjo francosko funkcijo ali ne. V tem primeru bi bila to boleča odločitev za patriote, ki že desetletja podpirajo Nacionalno fronto Jean-Marie in Marine Le Pen.

Zemmour rad vzdržuje napetost

Pred približno štirinajstimi dnevi je Zemmour na srečanju v provansalskem departmaju Vaucluse nepričakovano dejal novinarju iz La Provence: “Ne vem, je nejasno, opazujem, razmišljam, poskušam videti jasno. Daj mi željo, da bi si želel”. Éric Zemmour je nazadnje spomnil, da na naslednjih predsedniških volitvah ne bo šlo za njegovo osebo, ampak za naslednje vprašanje: “Ali bodo naši otroci še živeli v francoski civilizaciji?”. Na to je Éric Zemmour takoj sam odgovoril: “Ne, če bo Macron ponovno izvoljen.”

Medtem se je oglasil Charles Gave. To ime vam najbrž ne pove ničesar, še posebej zato, ker se je ta človek že dolgo umaknil iz javnosti. Leta 1981, dan po izvolitvi Françoisa Mitterranda (PS), se je Gave preselil v London: “Ne zaradi davkov, ker nisem imel niti centa, ampak iz ideoloških razlogov: Nisem želel živeti v državi, kjer vladajo komunisti.”

Odkar se je leta 2015 vrnil v Francijo, je poslovnež, ki si je v preteklih letih ustvaril bogastvo na področju financ, velikodušno vlagal v svoje ideje. “Skrajno desni podjetnik” (po mnenju MSM) se ne bi ozrl na nekaj milijonov, da bi v Elizejsko palačo spravil identitarnega predsednika. Njegov najnovejši varovanec je Zemmour. Charles Gave, ki bo čez nekaj dni dopolnil 78 let, je eden od glavnih podpornikov polemizatorja časopisov CNews in Le Figaro.

“Zemmour prihaja iz globin Sahare [je judovsko-alžirskega porekla, op. p.] in o Franciji govori v duhu Bernanosa” [katoliški francoski pisatelj, op. p.], je za Paris Match povedal Gave. “Začeli bomo oddajati videokanal iz Rusije in se znebili krvnikov in izdajalcev ljudstva,” je napovedal.

Težka izbira

Naj se zdaj veselimo vse večjega uspeha Érica Zemmourja ali naj nas skrbi upadanje priljubljenosti Nacionalnega zbora Marine Le Pen? Ali gre spet za isto razdvojenost, ki tako pogosto pesti evropske nacionalistične stranke? Imamo občutek, da je vse skupaj pomembno.

Skoraj 20 %

Éric Zemmour še niti ni napovedal svoje kandidature za francoske predsedniške volitve, pa je skoraj petina Francozov (19 %) že pripravljena glasovati zanj. Kakšen prvenec! Te volilne namere izhajajo iz ekskluzivne javnomnenjske raziskave, ki jo je v imenu revije L’Incorrect 7. in 8. septembra izvedel IFOP med 995 osebami, ki predstavljajo francosko prebivalstvo, staro 18 let in več, tj. celotno volilno telo.

Druga pomembna – če ne najpomembnejša – ugotovitev te ankete je, da so volivci, ki so na predsedniških volitvah leta 2017 volili Marine Le Pen (RN) ali Françoisa Fillona (LR), v veliki večini pripravljeni zdaj glasovati za Zemmourja: 29 % volivcev predsednika Nacionalnega združenja in 27 % volivcev nekdanjega predsednika vlade razmišlja, da bi volili novinarja!

Ni treba biti superintelektualec, da razumeš, da Zemmour izkorišča pomanjkanje verodostojnosti desnosredinskih republikanskih kandidatov in volivcev, ki ne verjamejo več v možnost, da bi Marine Le Pen kdaj postala predsednica republike.

Zemmourjev diskurz in radikalizem seveda odmevata pri večini desničarskih nacionalistov v Franciji, zlasti pri trdem jedru in mlajših volivcih. RN poskuša zmanjšati, celo marginalizirati Zemmourjeve možnosti. Kljub temu čutijo temeljno zaskrbljenost. “Njegov program je enak programu Marine,” pravi eden od starejših aktivistov. “Zakaj bi torej razdelili politično družino,” dodaja. “Na ta način zagotavlja Macronovo ponovno izvolitev,” pravi mlajši.

Vir: ReactNieuws

Prejšnji članekCollegium Intermarium: Mesto resnice v času »kulture izključevanja«
Naslednji članekSlovenski lažni socialdemokrati