Piše: Bogdan Sajovic
Objavljamo intervju s Herbertom Kicklom, vodjo FPÖ (avstrijska svobodnjaška stranka), ki je bil med letoma 2017 in 2019 minister za notranje zadeve. Intervju je bil organiziran prek Evropskega medijskega sodelovanja, poleg Demokracije pa so sodelovali naslednji mediji: Unser Mitteleuropa / Wydanie polskie (Poljska), Zur Zeit (Avstrija), El Correo de España (Španija), Magyar Hírlap (Madžarska), Centro Machiavelli (Italija), Respublika (Litva), Vokativ (Hrvaška), Breizh-Info (Francija) in Lionel Baland (Belgija). V Demokraciji objavljamo naša vprašanja in nekatera vprašanja kolegov iz drugih medijev, za katera menimo, da so najpomembnejša in za naše bralce najzanimivejša.
DEMOKRACIJA: Vaša stranka zagovarja uvedbo »trdega severnega« in »mehkega južnega« evra. Kako želite to doseči (merila, pariteta …), ali sta potrebni dve centralni banki in kaj to pomeni za stabilnost Unije? (Bogdan Sajovic, Demokracija)
Kickl: Zaradi sedanje koronakrize se je dolg evropskih držav močno povečal. Konvergenčna merila, ki so prvotno veljala za nepreklicna, niso več vredna papirja, na katerem so napisana. Skoraj nobena država ne izpolnjuje zahtev glede primanjkljaja, višine dolga in stopnje inflacije. V zakulisju že več mesecev poteka razprava o vse večji omejitvi gotovine in uvedbi digitalnega evra. Vse to vodi v položaj, v katerem se od neto plačnic ponovno pričakuje, da bodo prevzele dolgove držav neto prejemnic. Ta izračun se ne more obrestovati, zlasti ker so po krizi evra v letih 2008 in 2009 severne države že prenesle dolgove južnih držav nase. Zato zagovarjamo stališče, da bi morala monetarna unija vključevati le tiste države, ki imajo primerljiva gospodarstva in lahko zato tudi skupaj upravljajo svoja gospodarstva.
DEMOKRACIJA: Kako bi se po vašem mnenju morala Unija odzvati na novi val migracij, s katerim se očitno soočamo? (Bogdan Sajovic, Demokracija)
Kickl: FPÖ se že leta vztrajno zavzema za to, da bi se priseljevanje v Evropo končno ustavilo. Poleg politične zaveze je treba državam članicam zagotoviti tudi potrebne instrumente za zaščito meja in za odstranitev nezakonitih priseljencev, ki so že tu, iz države.
Dejansko se Unija že leta dela norca iz sebe, zlasti v Sredozemlju, saj deluje kot prevoznik beguncev z ladjami in dodatno spodbuja priseljevanje.
DEMOKRACIJA: Kaj menite o poskusih cenzure (zlasti na internetu), ki jih poskušajo uvesti globalistične elite v sodelovanju z bruseljsko evrokracijo? (Bogdan Sajovic, Demokracija)
Kickl: Internet bi lahko močno obogatil demokratično kulturo, če ne bi avtoritarno usmerjeni režimi s cenzuro stalno in množično preganjali svobodnega izražanja. Zato zavračamo vse poskuse vplivanja, cenzure in tudi pritiska na posamezne uporabnike na različnih platformah. Velike digitalne platforme z veseljem uresničujejo te želje vlad po ustrahovanju, saj so njihovi davčni privilegiji odvisni tudi od sodelovanja s posameznimi vladami in Svetom Evropske unije. Zato je nastalo ‘nesveto’ zavezništvo med tehnološkimi velikani in Unijo.
DEMOKRACIJA: Glede na to, da je Avstrija članica Pobude treh morij, kakšno je stališče FPÖ o prihodnji usmeritvi Pobude in vlogi Avstrije v njej? Kaj menite o nedavnih namigih iz Nemčije o morebitnem nemškem članstvu v Pobudi? (Leo Marić, Vokativ)
Kickl: Vsaka krepitev srednjeevropskega sodelovanja na gospodarskem področju je smiselna in zaželena. Vključitev Zvezne republike Nemčije bi bila načeloma zaželena. Glede na (zunanje)politično usmeritev Berlina pa bi takšno povezovanje prineslo predvsem nemir in bi močno otežilo ali celo spodkopalo skupna stališča, ki jih je med sedanjimi članicami zagotovo mogoče najti.
DEMOKRACIJA: Kakšen vpliv bi lahko imel odhod Merklove na avstrijsko in evropsko politiko? (Mariann Őry, Magyar Hírlap)
Kickl: Glede na ljudi, ki upajo, da bodo na nemških parlamentarnih volitvah nasledili Angelo Merkel, so naša pričakovanja, da bi lahko prišlo do opaznega izboljšanja nemške politike, precej nizka.
DEMOKRACIJA: Patriotizem in nacionalizem sta v porastu v višegrajskih državah (Poljska, Češka, Slovaška, Madžarska) pa tudi v Sloveniji in Italiji. Kakšen je vaš odnos s patrioti v teh državah? Ali ste za ustanovitev velike skupine v Evropskem parlamentu, v kateri bi bile zastopane patriotske stranke Evrope? (Yann Valerie/Breizh-Info in Lionel Baland)
Kickl: FPÖ se od leta 2006 zavzema za dosledno sodelovanje vseh demokratičnih in konstruktivnih domoljubnih sil na evropski ravni. Ustanovitev še večje domoljubno-svobodnjaške skupine v Evropskem parlamentu ni le zaželena, ampak bo to sodelovanje na koncu odločilo o nadaljevanju ali propadu Evrope, kot jo poznamo. Ustanovitev velike evropske zveze s 16 strankami iz 15 držav v začetku julija 2021 je odlična podlaga za to.
DEMOKRACIJA: Kakšna naj bo avstrijska migracijska politika glede na krizo v Afganistanu? Ali naj vaša država sprejme Afganistance? Kakšne rešitve zagovarjate za nezakonito priseljevanje? (Yann Valerie /Breizh-Info in Lionel Baland)
Kickl: Svobodnjaška stranka se že od začetka osemdesetih let prejšnjega stoletja dosledno bori proti nezakonitemu priseljevanju in zlorabi azilnega sistema. Tudi nedavni dogodki v Afganistanu kažejo, da verjetno ne bi bilo pametneje pošiljati evropskih vojakov v Afganistan, da bi pomirili državo, ampak bi bilo treba dosledno usposabljati mlade in močne moške, ki so v zadnjih 20 letih zaprosili za azil v Evropi, ter jih poslati nazaj v državo njihovih prednikov, da bi se borili za svobodo. Seveda talibanskega prevzema oblasti ne gre pozdravljati, vendar bi bilo v osnovi napačno odpreti vrata Evrope vsem Afganistancem, ki želijo oditi. Namesto tega je treba znotraj celine ustvariti alternativno pot za pobeg, da bi zagotovili zaščito in pomoč tistim, ki so v regiji dejansko preganjani, ter jim čim prej omogočili vrnitev v domovino.
DEMOKRACIJA: Ali je vladna kampanja proti političnemu islamu resnična ali je le kampanja za ustvarjanje podobe? Kaj želi FPÖ storiti proti islamizaciji? (Álvaro Peñas, El Correo de España)
Kickl: Enako neverjetna kot razprava o priseljevanju je tudi razprava o boju proti političnemu islamu. FPÖ je dokazala, da se je proti islamizmu mogoče učinkovito boriti le z omejevalnimi ukrepi, takrat smo na primer izgnali številne imame. Od sedanjega notranjega ministra ÖVP Nehammerja tega ni pričakovati. Nasprotno, njegovo ministrstvo je bilo katastrofalno neuspešno v času priprav na teroristični napad na Dunaju novembra 2020, saj bi ta napad lahko preprečili.
DEMOKRACIJA: Zakaj Evropa v zadnjih 50 letih ni uspela integrirati muslimanske diaspore in zakaj v državah EU še naprej ustvarjajo zaprte gete, v katerih so nacionalni zakoni de facto neveljavni, »šeriat« pa popolnoma veljaven? (Algis Klimaitis, Respublika)
Kickl: To vprašanje temelji na predpostavki, da je islam mogoče vključiti v Evropo. Veliki znanstveniki, kot sta Bassam Tibi in Hamed Abdel-Samad, vidijo v tem načelne težave, izkušnje iz evropskih aglomeracij pa kažejo, da naša zahodna kultura lahko prenese priseljevanje iz islamskih držav le v homeopatskih odmerkih. Zato težav z islamskimi kontrakulturami ne bomo rešili niti z nadaljnjimi prizadevanji za povezovanje.
DEMOKRACIJA: Kako pomembno je za vas, z vidika avstrijske in svobodnjaške stranke, sodelovanje s podobno mislečimi silami v drugih evropskih državah? (ZurZeit)
Kickl: FPÖ se že od leta 2006 množično zavzema za sodelovanje z evropskimi desničarskimi strankami. Kdor skrbi za prihodnost Evrope, si mora prizadevati, da se patriotske in liberalne sile povežejo. Nacionalna samopomilovanja tu niso na mestu, saj so izzivi raznovrstni in mnoge od njih je mogoče rešiti le z evropskim soglasjem.
Slovenian