Piše: C.R.
Odkar so se krivulje javnomnenjskih raziskav Lige Mattea Salvinija in stranke Fratelli d’Italia (Bratje Italije) križale, je bilo treba počakati na volilni nastop, da bi preverili točnost teh raziskav. Odkar sta se Lega in Forza Italia, njuni dve koalicijski partnerici, februarja 2021 pridružili vladi narodne enotnosti Maria Draghija, sta Giorgia Meloni in njena stranka Fratelli d’Italia utelešali nasprotovanje tej široki koaliciji.
Toda kdo je Giorgia? Prihaja iz skromnega, delavnega okolja, bila je članica socialne desnice (destra sociale), stranke MSI in naslednice stranke Alleanza Nazionale, ki ima svoj zgodovinski sedež na ulici Via della Scrofa v središču zgodovinskega Rima, le streljaj od parlamenta, ki je bil v zgodnji mladosti oddaljen od nje. Je prava Rimljanka, katere naglas “romanaccio” pride do izraza vsakič, ko se prepusti liričnim poletom domišljije. Pri 29 letih je bila izvoljena za poslanko in prevzela podpredsedniško mesto v predstavniškem domu. Pri 31 letih je bila ministrica za mladino v Berlusconijevi vladi, za katero lahko rečemo, da ima pravi talent za iskanje in spodbujanje mladih, obetavnih in odprtih političnih osebnosti.
In kariera se je začela. Leta 2013 je ustanovila stranko Bratje Italije, ki je nastala z odcepitvijo od stranke Silvia Berlusconija, saj se je bala, da bi se v novoustanovljeni veliki desnosredinski formaciji Ljudstvo svobode razvodenel lasten značaj njene stranke. To pot je opisala v avtobiografiji, ki je bila v Italiji zelo uspešna in katere francoska različica bo izšla septembra letos.
Zaradi italijanskega pragmatizma, ki nas nikoli ni navdušil, je njena stranka na volitvah vedno vstopila v desnosredinsko koalicijo z Lego in pozneje s Forzo Italia. Stranka Fratelli d’Italia počasi, a vztrajno raste: Na parlamentarnih volitvah leta 2018 je dobila 4 % glasov (kar ji po italijanskem volilnem sistemu zagotavlja 5 % poslancev Evropskega parlamenta), na evropskih volitvah leta 2019 pa 6,4 % (sedem poslancev Evropskega parlamenta).
Za razliko od Lige, ki se je povezala z Gibanjem pet zvezd, ni bila vključena v vlado Conte 1, niti v vlado Conte 2, v kateri je bila Lega izrinjena v korist levičarske koalicije. Ta brezkompromisni opozicijski položaj ji je danes prinesel prve volilne zmage, saj jo čakajo ključne parlamentarne volitve v Italiji leta 2023.
Na zadnjih nadomestnih občinskih volitvah, katerih drugi krog poteka ta konec tedna, je stranka Fratelli d’Italia v prvem krogu pogosto prehitela svoje koalicijske partnerje. Notranje ravnovesje v koaliciji je obrnjeno na glavo, zdi se, da so prevzeli vodstvo v okviru tekmovanja z Matteom Salvinijem.
Od svojih zaveznikov že začenja zahtevati položaj predsednika Sveta, tj. vodje izvršilne veje oblasti, če bodo volitve leta 2023 prinesle zmago desnosredinske koalicije.
Matteo Salvini in Lega pa plačujeta za krčenje moči v času krize in morda za manj odločno atlantistično stališče kot Giorgia Meloni. Poleg tega Matteo Salvini v zadnjih dveh letih ni mogel dokazati svojega govorniškega talenta, s katerim je navduševal množice na predvolilnih prireditvah.
Giorgia Meloni pa že dolgo skrbi za svojo mednarodno podobo: je vodja Stranke evropskih konservativcev in reformistov (stranka ECR, Evropski parlament) in je redno vabljena na konferenco konservativne politične akcije (CPAC) v ZDA, kjer je imela govor tudi Marion Maréchal. Tam je v zadnji številki februarja 2022 med drugim trdila, da je “edini način, da si uporniški, ta, da si konservativen”.
Neobremenjena desnica, politična inteligenca, ki zna mehanizme koalicije pripraviti do tega, da delujejo onkraj egoističnih sporov – vsaj do zdaj: zmagovalna vstopnica za leto 2023?
Ta članek je bil prvič objavljen na portalu BOULEVARD VOLTAIRE , našem partnerju v EVROPSKEM MEDIJSKEM SODELOVANJU.