Kampanje zahodnih medijev proti Orbanu – Ali gre za zaroto proti Madžarski?

Piše: Elmar Forster

Medijske kampanje, med katerimi so nekatere sovražne, potekajo že več kot deset let. Kdo so igralci? Katere metode uporabljajo?

Le štiri mesece po prihodu premiera Orbana na oblast (29. 5. 2010) je avstrijski novinar madžarskega rodu Paul Lendvai v dvoumnem članku v Standardu (“Orbán über alles”, 8. 10. 2010) opozoril na nacionalsocialistično zlorabo “Deutschlandlied (1841)”.

Lendvai je govoril o “neustavljivem pohodu Madžarske proti avtoritarni ureditvi, ki bo izbrisala ustavne omejitve oblasti, vzpostavljene v letih 1989-1990”. Isti časnik je že napovedal neuspeh Orbanove gospodarske politike pod naslovom “Dober Grk, slab Madžar” (24.7.2010) – in se na koncu popolnoma zmotil.

Leta 2016 je avstrijska revija Weekend (ob nogometni tekmi) celo pozvala k nekakšni bitki ob koncu časov: “Dobro proti zlu”. Na glavo sta bila pritrjena avstrijski kancler Kern in madžarski predsednik vlade Orbán. Med begunsko krizo leta 2015 so se namerno širile lažne novice: Na primer ležeča slika Bicske. (Ameriški kanal fox-news je to razkril).

Metoda: mednarodno organizirana demonizacija

Dezinformacije o izrednem zakonu Corona (2020) je sprožila madžarska opozicija s primerjavo s Putinom: “Temu se reče diktatura.” (Tímea Szabó, “Dialog”) Madžarska poslanka Evropskega parlamenta Cseh Katalin se je pridružila:

“Neomejenost pooblastilnega zakona (!) je protidemokratična.” – Zahodni mediji so temu sledili: “S svežnjem izrednih ukrepov Corona odpravlja še zadnje ovire na poti do absolutne oblasti.” (ARD)

Nazadnje so temu sledile tudi mednarodne nevladne organizacije: “Orbán je prevzel absolutno oblast pod krinko virusa Corona.” (K. Roth, direktor organizacije Human-Rights-Watch) (vsi citati v Magyar nemzet)

Dejstvo je, da HRW podpira Soros.

Celotna produkcija je bila na koncu neuspešna, saj so “Orbánu (le) naredili uslugo” (Ivo Mijnssen, NZZ – Europastudio), ker se je skupno razglašen “sovražni objekt Orbán” pokazal zgolj kot “neuspešen poskus izumljanja diktature” (Philosophia perennis) ( odvetnica Dr. Eva-Maria Barki je zavrnila te nevzdržne obtožbe).

Trenutno sta se ponovno začeli dve diskreditacijski kampanji: Spet je vpleten Standard: “Študentski protesti v Budimpešti proti ‘kulturni revoluciji z desnice'” (3.9.2020).

Ali obstaja zarota proti Madžarski?

Navidezne obtožbe so zreducirane na orwellovski okvir: rušenje pravne države in demokracije. – Toda ali so to le del “megalomanske manipulacije” v okviru tako imenovanih “sprememb režimov” v obliki asimetričnega vojskovanja proti neposlušnim, čeprav suverenim nacionalnim državam?

Ameriška brošura o civilnem uporu (“Od diktature do demokracije”, ki jo je napisal ustanovitelj Inštituta Alberta Einsteina A. Sharp, 1928-2018) je iz leta 1993. Že februarja 2000 so se srbski opozicijski aktivisti (v okviru odporniškega gibanja Otpor) v Budimpešti usposabljali za strmoglavljenje samodržca Miloševiča (5. oktobra 2003).

Vse je financirala ameriška nevladna organizacija Freedom House (FH). Slednja vsako leto objavi seznam demokracije, ki diskreditira predvsem neposlušni državi Madžarsko in Poljsko: “Študija FH: Madžarska in Poljska zapuščata skupino demokracij”. (Kurier)

Dejstvo je, da FH financira Sorosova fundacija Open Society (poleg nje pa še Google, Facebook in orožarsko podjetje BAE).

Protimadžarska kampanja, ki jo je začel novinar časopisa Standard Gregor Mayer (s stalnim prebivališčem v Budimpešti), uporablja prav te običajne podobe sovražnika:

“Več deset študentov prestižne (!) budimpeštanske gledališke univerze se je zabarikadiralo v stavbi (!) … Zahtevajo vrnitev avtonomije, ki ji jo je vlada desničarskega(!)populista (!)Orbána odvzela (!).” (DerStandard)

Besedilo je polno vzhodnjaških rasističnih predsodkov in slogovne užaljenosti zaradi politične zaostalosti, pa tudi orientalske potence:

“Gonilna sila je predsednik upravnega odbora Vidnyánszky. Zbira vplivne funkcije …. Je Orbánov najvišji gledališki komisar (!), prihaja iz madžarske manjšine (!) v Karpatski Ukrajini (!). Njegov avtokratski (!) habitus je oblikoval študij v tedanjem sovjetskem (!) Kijevu … Njegovo sovraštvo (!) je bilo usmerjeno proti uveljavljeni sceni.” (ibid.)

Ena stvar je vedno prikrita: dejstvo, da zahodne kulturne ustanove seveda polnijo tudi politiki. Avstrijska ministrica za kulturo Edtstadler (ÖVP) je na primer tik pred predajo svojega položaja (zeleni) Lunacek hitro imenovala tri nove predsednike upravnega odbora. Vendar po mnenju opozicije za to ni bilo “nobene vsebinske utemeljitve”. (DiePresse) – Javna, čeprav tabuizirana skrivnost v Avstriji je federalistični sistem strankarskih knjižic: “O posameznih kandidatih za ravnatelje odloča strankarsko-politični kolegij deželnega šolskega sveta.” (Profil)

V poročilu Standard je uporabljeno sredstvo demonizacije: Vidnyánszkyju pripisujejo “mistično(!)-nacionalistični (!) svetovni nazor”. Vodi naj bi ga “obsedenost” (! psihopatološka obsedenost !), ker je po njegovem mnenju “madžarsko gledališče ‘okuženo’ z levičarsko duhovnostjo” (izvor citata ni dokazan!).

Sredstva zaničevanja so jasno razvidna iz nekakšnega piratskega in prevratniškega žargona: govori se o “ugrabitvi (!) gledališke univerze” ali drugih “avtokratskih (!) ukrepih za odpravo (!) kritične kulture”. (ibid.) Nesprejemljive obtožbe se ponavljajo kot mlin na mlin: na primer, da so “mediji v veliki meri centralizirani in homogenizirani”.

V resnici so takšne obtožbe projekcija razmer v zahodnem medijskem sektorju: “(Socialistična) občina Dunaj vlaga denar za podkupovanje medijev. (Andreas Unterberger, nekdanji odgovorni urednik časopisov DiePresse in WienerZeitung) – Medtem 45 % vprašanih meni, da je izraz “lažnivi tisk” upravičen. (Profil) Za Nemčijo je na voljo študija o dobrodošlici kulturnega tiska: “Mediji so postali glasnik politične elite in so zanemarili skrbi prebivalstva.” (Ciceron)

Nacionalistične zamere so servirane: “Številni najboljši (!) učitelji so odšli, med njimi … Viktor Bodó, ki redno nastopa v Avstriji (!).” – Vendar pa se tudi izvaja, da so najboljši kulturni delavci lahko le levo-liberalni.

Druga kampanja uporablja perfidno meta-[1]raven: sama po sebi implicira madžarsko medijsko kampanjo proti “Sorosovemu lobistu”; spet s pomočjo patriotskega razpoloženja: “Madžarska kampanja proti Avstrijcem” (ORF, 11.9.2020).

Metoda: vsaka kritika migracijske agende je obtožena, da je blizu vladi in da omejuje svobodo izražanja.

“Provladni madžarski časnik Magyar Nemzet je mednarodno priznanega (!) strokovnjaka in vodjo Evropske pobude za stabilnost (ESI) začel ‘razkrivati’ kot ‘lobista’ ameriškega milijarderja madžarskega rodu Georgea Sorosa.”

Dejstvo je, da ESI financira Sorosova fundacija Open Society Foundations (OSF). Organizacija OSF lobira proti Madžarski in za begunsko agendo.

Čeprav Knaus to madžarsko “medijsko kampanjo opisuje kot ‘zelo zastrašujočo'” (ORF), najvidnejši Orbanov kritik (novinar Profil, Standard in dpa), G. Mayer, še vedno živi v svojem posvojenem domu v Budimpešti. – Tu se je na primer levoliberalni pisatelj György Konrád (januarja 2018) prepustil nekakšni grožnji s smrtjo – demokratično izvoljenemu predsedniku vlade: “Orban naj prostovoljno nekam izgine, če noče končati kot Ceausescu.” (hvg)

Obtožba Orbana o nehvaležnosti (“Soros in njegov sklad OSF, od katerega je Orban nekoč kot mlad opozicijski politik tudi sam prejemal denar.” – ORF) subtilno nagovarja k nekakšni krstni zaobljubi molka.

Dejstvo je, da Sorosov sklad OSF podpira “mrežo preiskovalnih novinarjev”. Vendar pa je vsaka raziskava, ki ni levičarsko skeptična do Sorosa, vedno obsojena kot agitacija: Na primer, da “Knaus in njegov think tank ESI … načrtujeta novo komunikacijsko ofenzivo proti Madžarski”. – Vendar je bil Knaus tisti, ki je (v pogovoru na Twitterju s kontroverznim novinarjem ORF Wolfom) samovšečno napovedal to kampanjo (z grozečim sklicevanjem na svojo novo knjigo o begunski agendi (“Welche Grenzen brauchen wir?”): “Nekateri na Madžarskem so nezadovoljni z našim delom? Zakaj? Hm…”

Aktivira se tudi refleks zavisti:

“Madžarska, ki jo je pandemija relativno malo prizadela, je prejela 5,6 milijarde evrov. … Italija je prejela le 2,3 milijarde.” (ORF) – “”Toda v vsakem primeru je bil to popoln posel za Orbana.”” (ESI v ORF)

Doktrina ZDA “Operacije, ki niso vojna”

Dejstvo je obstoj ameriške doktrine (“Training and Doctrine Command-Pamphlet 525-5” – 1994). Metoda: ciljno usmerjena destabilizacija držav z namenom “spremembe režima”, ki bi bila naklonjena ZDA. Instrument: “operacije, ki niso vojne”, med drugim s tako imenovanim “spodbujanjem demokracije” (“National Endowment for Democracy”). To je bil scenarij za vse “barvne revolucije”, za “arabsko pomlad”. – Primer ukrajinskega Evromajdana (november 2013 – februar 2014) jasno ponazarja opisane stopnje eskalacije: nemir (Majdan), kriza (Slavjansk) in konflikt (Krim). (Mega-manipulacija, glej zgoraj).

Vsi ti izrazi bi torej pomenili orwellovsko preoblikovanje jezika in resničnosti v nasprotno: “Vojna je mir. Svoboda je suženjstvo. Nevednost je moč.” Tukaj: vojna je demokracija.

Posebni odposlanec ZDA Goodfriend iz Sirije v Budimpešto

Zunanjepolitična kariera ameriškega odposlanca A. Goodfrienda je presenetljiva. Študirani strokovnjak za komunikacije (med drugim za tako imenovane “strategije za preprečevanje konfliktov”) je bil med “arabsko pomladjo” (od decembra 2010) generalni konzul na veleposlaništvu ZDA v Siriji v Damasku (od avgusta 2009 do februarja 2012) – leta 2011 se je “arabska pomlad” razširila na Sirijo…

Nato je bil od avgusta 2013 do februarja 2015 veleposlanik na madžarskem veleposlaništvu ZDA v Budimpešti. Poleti 2013 je Madžarska prekinila odnose z Mednarodnim denarnim skladom (MDS). Oktobra 2014 je Obamova administracija (razglas 7750) uvedla prepoved vstopa za madžarske vladne uradnike. Razlogi za to niso bili navedeni. Informacije naj bi prišle na dan prek “tiskovne agencije in madžarskega tiska”. V središču zarote je predsednica madžarske davčne in carinske uprave Ildikó Vida. Nato je nemško govoreči PesterLloyd (brez konkretnih dokazov) obtožil več ljudi blizu vlade (vključno s poslancem Fidesza J. Lázárjem, takratnim vodjo Orbanovega kabineta). Veleposlaništvo ZDA je v videoposnetku na Facebooku izreklo najresnejše obtožbe proti “avtoritarnim (!) voditeljem, ki kradejo iz državnih žepov (!) … Vse to so primeri … organiziranega kriminala”. (12. december 2014) – Februarja 2015 je bil Goodfriend iz “družinskih razlogov” odstranjen v ZDA.

Po svetu je krožil neprijeten sum: madžarski davčni organi naj bi onemogočili preiskave ameriških podjetij.

Padec češke Nečasove vlade

Zaradi podobnih obtožb o korupciji je padla tudi češka Nečasova vlada (13. julij 2010 – 17. junij 2013). Množične demonstracije se zbirajo tudi proti sedanjemu češkemu premieru Babisu. “To so največje demonstracije po ‘žametni revoluciji’ leta 1989” (Prager Zeitung).

Enak scenarij se je avgusta 2020 odvijal proti bolgarski vladi, ki jo “protestniki vidijo kot “mafijsko-oligarhično združbo”. (DW) Prav tako julija 2020 proti srbski vladi: “Kritiki v tem vidijo začetek vstaje proti vladavini predsednika Vučića.” (DW)

Ali to potrjuje doktrino angleškega geostratetika Mackinderja (1904)? Gre za “prevlado anglosaške sile na svetovnem otoku Evrazija”. (glej tudi: Mega-manipulacija). Reorganizacija Balkana še zdaleč ni dokončna

Presenetljivo je, da zahodni mediji pozitivno komentirajo državljanske proteste le, če so usmerjeni proti konservativnim nacionalnim vladam: Med množičnimi protesti proti “skorumpirani” romunski socialistični vladi (poletje 2019) se je dopisnik ORF za vzhodno Evropo E. Gelegs več dni izogibal omembi izraza “socialistična vlada”.

Ko je leta 2006 po lažnivem in vulgarnem govoru takratnega socialističnega predsednika vlade Gyurcsanyja (“Lagali smo zjutraj in zvečer … Vmes pa štiri leta nismo naredili ničesar. Nič.”) je prišlo do najbolj nasilnih policijskih izgredov proti miroljubnim protestnikom po letu 1956, zahodni tisk pa je še naprej mrmral….

“Resnica je v teh časih tako zabrisana in laži tako pogoste, da človek ne more spoznati resnice, če je ne ljubi.” (Pascal)

Vir: UME