Piše: C.R.
Ta teden je britanska obveščevalna služba MI5 izdala opozorilo poslancem, v katerem jih je opozorila, da se agentka kitajske države po imenu Christine Lee “ukvarja s političnim vmešavanjem” v imenu kitajske komunistične partije in da bi morali biti politiki “pozorni” nanjo), piše Juliet Samuel v britanskem The Telegraph. To razkritje sicer ni novo, saj o tesnih odnosih gospe Lee s kitajsko državo in njenih političnih donacijah v Združenem kraljestvu mediji na veliko poročajo že vsaj štiri leta. A očitno je britanska vlada končno sklenila nekaj ukreniti in išče načine za reševanje problema vmešavanja KPK.
Navsezadnje ni treba biti obveščevalec, da bi vedeli, da je primer gospe Lee le vrh ledene gore, piše Telegraph. »Problem vmešavanja KPK je sistemski, ne le v našem političnem razredu, temveč tudi med našimi akademiki in v nekaterih poslovnih sektorjih, kot sta finančni in telekomunikacijski. Potrebujemo nove zakone, da bi ga izkoreninili, in nove oblike vladnega svetovanja, podpore in zaščite, da bi preprečili to, kar je nova grožnja za našo družbo.«
Odkar je na Kitajskem oblast prevzel Xi Jinping, Peking neopazno krepi svoje protidemokratične dejavnosti doma in v tujini; ta načrt je bil izrecno opisan v dosjeju, ki je na začetku Xijevega mandata pricurljal v javnost in je znan kot Dokument 9. Del tega načrta je Oddelek za delo Združene fronte (UFWD), kitajski vladni organ, ki ima na razpolago ogromna finančna sredstva. »Delo tega organa vključuje legitimne dejavnosti, kot je odkrito predstavljanje Pekinga na javnem forumu ali ustanavljanje štipendij za študente za študij na Kitajskem. Vključuje pa tudi škodljive in prikrite dejavnosti, kot so podkupovanje, izsiljevanje ali prisiljevanje ljudi ali podjetij, da služijo interesom KPK in cenzurirajo kritike. Njeni agenti niso vohuni, ki bi se hoteli dokopati do tajnih načrtov, temveč očarljivi spletkarji, kot je gospa Lee, ki ne razkrivajo svojih povezav s kitajsko državo in tako pridobivajo zaupanje in dostop, bodisi v parlamentu bodisi v laboratorijih, ki ga uporabljajo za spodbujanje interesov KPK,« piše Juliet Samuel v Telegraphu. Kot primere donacij navaja denar, ki ga je Združena fronta preko gospe Lee nakazala v pisarno Barryja Gardinerja, laburističnega poslanca, donirala pa je tudi siru Edu Daveyju, vodji liberalnih demokratov. V članku so omenjeni tudi profesor na Cambridgeu Peter Nolan ali nekdanji stalni sekretar ministrstva za zunanje zadeve Simon Fraser in celo svetovalec predsednika vlade sir Eddie Lister, ki delujejo kot lobisti za kitajska podjetja in kitajske interese. Med njih spada po pisanju Telegrapha tudi minister za naložbe in nekdanji bančnik lord Grimstone, ki je tik preden je postal minister, pohvalil “močno avtoritarno vodenje” Xija v Hongkongu in si v času, ko je bil v vladi, prizadeval, da bi kitajski lastnik spletne strani TikTok, ByteDance, zgradil velik nov sedež v Združenem kraljestvu.
Avstorica članka sicer meni, da »si ne smemo prizadevati za zatiranje odprte razprave ali neposrednega lobiranja tistih, ki podpirajo pekinške cilje, ne glede na to, kako neprijetni so nam«, vendar pa meni, da je »problem v tem, da Združena fronta deluje prikrito. Njeni agenti ustanavljajo organizacije ali vzpostavljajo mednarodne povezave z domnevno neodvisnimi in dobronamernimi nalogami ter jih uporabljajo za zbiranje dragocenih obveščevalnih podatkov, iskanje potencialnih sodelavcev, vlaganje nepoštenih pritožb, organiziranje domnevno spontanih protestov, krnitev ugleda ali omejevanje kariere nesodelujočih oseb ali izvajanje nezakonitih dejavnosti, kot je skrivanje tujih političnih donacij ali kraja tehnologije. V nasprotju s hladno vojno to ni omejeno na ozko skupino obrobnih medijev ali politikov. Je zelo razširjeno in uničujoče učinkovito.«
Avtorica članka omenja tudi Kitajce, ki živijo v Britaniji, ki so se znašli med dvema ognjema. Na eni strani se na vso skupnost vse bolj gleda s sumničenjem, na drugi strani pa prav na njih najbolj pritiskajo kitajski obveščevalci, deloma s igranjem na njihovo etnično pripadnost, deloma s pritiskom na njihove sorodnike na Kitajskem.
Avtorica v članku poziva, da bi bila nujno potrebna nova zakonodaja po vzoru avstralskega zakona, sprejetega leta 2018, ki opredeljuje tuje vmešavanje v družbo in določa, da je vmešavanje brez odkrite prijave povezav s tujo vlado kaznivo dejanje ter ustanovitev specializiranega urada, ki bo »tarčam delovanja Združenih front, od politikov do rektorjev univerz in podjetij, svetoval, kako prepoznati te dejavnosti in kaj storiti, ko naletijo nanje. Z vročo linijo za ljudi, ki jih nadlegujejo ali silijo domnevni kitajski agenti, bi ustvarili sliko o dogajanju in, upajmo, ponudili nekaj zaščite.«
Predvsem pa je treba ljudi, kot so gospa Lee in vsi njeni sodelavci iz Združene fronte, javno nadzorovati, da bi jim onemogočili nadaljnje delovanje, meni Juliet Samuel v zaključku svojega članka.
Vir: The Telegraph
Slovenian