Kokošja stranka

Piše: Álvaro Peñas

V Braveheart, epskem filmu Mela Gibsona o Williamu Wallaceu, je prizor, ki odraža to, kar se trenutno dogaja v Španiji. Wallace in njegovi možje se udeležijo sestanka, da bi obravnavali bližajoči se angleški napad, vendar se škotski plemiči prepirajo o čisto vsem. Srečanje ni nič drugega kot brezupna izguba časa. Na koncu Wallace in njegovi možje odidejo, da bi se soočili z vojsko kralja Edwarda. Wallaceov močni poročnik, Hamish, sklene, da je “to gnezdo izdajalskih barab, ki se ne bi strinjali niti glede barve sranja.” Imel je popolnoma prav, saj so plemiči kljub resnosti položaja zadovoljni izkoristili situacijo, da bi ohranili svojo oblast.

Po besedah predsednika Partido Popular (PP), Alberta Núñeza Feijóa, se danes dogaja “napad na špansko demokracijo”, ki ga vodi premier, ki “se dogovarja s tistimi, ki želijo pohabiti naš narod.” Te močne besede je izrekel 8. novembra. Ko pa je Sánchez 16. novembra prisegel kot predsednik, se je melodija Feijóa spremenila. Zdaj se baroni PP s Feijóom na čelu ukvarjajo le z ohranitvijo svojega deleža oblasti in ublažitvijo javnega odziva na državni udar.

To pojasnjuje, zakaj je Feijóo kritiziral demonstrante v Ferrazu, ne da bi izrazil kakršen koli ugovor glede pretirane policijske sile, ki je vključevala aretacije protestnikov zaradi molitve. V nekaj ponesrečenih izjavah je poudaril, da se »veliko govori o amnestiji, o neodvisnosti, o odpustu dolgov za avtonomne skupnosti, ki imajo več denarja, medtem, ko bi morali govoriti bolj o cenah, o tem, kako lahko znižamo hipoteke in kako se lahko prebijemo do konca meseca.” Povedano drugače, »napad na demokracijo« in »tisti, ki hočejo pohabiti naš narod« niso več pereč problem; namesto tega bi morali govoriti o cenah.

Kot da se ni več treba upirati amnestiji za separatiste, se Feijóo prosto dogovarja s Pedrom Sánchezom. Potem ko je Feijóo socialistični stranki nakazal svojo pripravljenost za »boj proti moškemu nasilju«, je PP skupaj s PSOE in Sumarjem ustanovila 31 parlamentarnih komisij – med njimi eno proti korupciji in drugo za doseganje ciljev trajnostnega razvoja iz Agende 2030. Tako kot škotski plemiči v Pogumnem srcu se voditelji PP že prilagajajo novi realnosti.

Zelo nenavadno je tudi, da so voditelji Evropske ljudske stranke (EPP) na splošno precej ostrejši do položaja pravne države v Španiji kot njihovi španski kolegi. Da bi upravičili neukrepanje PP, so njihovi medijski hlapci svoje upe polagali na EU. Vendar se zdi, da Evropska komisija za razliko od svojega odziva na konservativne vlade na Poljskem in Madžarskem nerada ukrepa proti vladi Pedra Sáncheza.

Ne glede na to je naivno misliti, da nas bo Evropa rešila iz zagate. To je delo, ki ga moramo opraviti mi Španci z našimi poslanci v prvi vrsti. Največji izziv je, da kljub zahtevam VOX-a ljudska stranka še naprej zavrača uporabo svoje večine v senatu za nasprotovanje zakonu o amnestiji. S Santiagom Abascalom se ne bodo usedli za usklajevanje odgovora na državni udar.

Prav ta ista nedejavnost in pasivnost sta omogočila skorumpiranim politikom, da so leta 2017 izvedli državni udar, ki je Katalonce, ki se niso pustili zapeljati ali pokvariti separatističnim lažem, pustil na cedilu. Trenutna španska kriza je posledica vse bolj radikalnega odklona Socialistične stranke in pasivnosti, če ne celo kolaboracije, Ljudske stranke, ki se ukvarja samo z gospodarskimi vprašanji. PP se je vdala celotni politični agendi Levice.

VOX je 28. novembra v madridskem mestnem svetu predstavil obsodbo zoper Pedra Sáncheza. PP, ki ima v svetu absolutno večino, se je vzdržala. Glasovi Levice so prevladali in predlog je bil zavrnjen. Javier Ortega Smith, tiskovni predstavnik VOX v mestnem svetu, je dejal, da je PP “stranka kokoši nesnic”. Ljudsko stranko je spodbudil, naj “nehajo biti kokoši in postanejo petelini”. Trenutno ni opravičila za pasivnost. Ljudska stranka se mora odločiti, ali želi biti koristna Španiji ali želi še naprej jesti drobtine s Sánchezovega krožnika.

Vir: https://europeanconservative.com/articles/commentary/a-hens-party/