Piše: Álvaro Peñas

Intervju z Ludovitom Gogo, slovaškim poslancem stranke Sme Rodina (Smo družina), članom njenega upravnega odbora ter odgovornim za zunanjo politiko in razvoj dvostranskih odnosov. V politiki je od leta 2016 (stranka Sme Rodina je bila ustanovljena novembra 2015), pred tem je 25 let delal v gospodarstvu. Svojo stranko zastopa v Državnem svetu Slovaške republike v odboru za evropske zadeve in je vodja slovaške delegacije v nadzorni skupini Europola. Je tudi član in vodja slovaške delegacije v parlamentarni skupščini Nata. Sme Rodina pripada evropski skupini Identiteta in demokracija.

Po volitvah leta 2020 Slovaški vlada koalicijska vlada, ki jo sestavljajo štiri stranke: konservativna OlaNO (Navadni ljudje in neodvisne osebnosti), desničarska Sme Rodina, liberalna SaS (Svoboda in solidarnost) in sredinska Za Ludi (Za ljudi). Vendar so septembra 2022 koalicijo zapustili liberalci, decembra pa je vlada s tremi glasovi izgubila glasovanje o nezaupnici, zaradi česar je država ostala v nestabilnem političnem položaju.

Zaradi nezaupnice slovaški vladi je ta ostala v manjšini, predčasne volitve pa so napovedane za 30. september. Kaj se lahko zgodi do takrat? Kakšno vlogo bo imela stranka SME Rodina?

V bistvu je vlada zdaj v odstopu, zato je mogoče sprejeti tako opozicijske kot koalicijske predloge, saj je število poslancev relativno enako, vsak sprejeti predlog pa mora biti zajet tudi v državnem proračunu. Sme rodina se bo še naprej držala svojega volilnega načrta, kjer je glavna točka pomoč ljudem. Smo stranka, ki vedno izpolni, kar obljubi.

Vaša stranka se v javnomnenjskih raziskavah vzpenja.

Naša stranka ima približno 7-8 % stabilnega volilnega telesa z možnostjo rasti na 15-20 % na naslednjih volitvah. To je zato, ker smo trdni, predvsem pa se ne ukvarjamo s političnimi kandidaturami. Smo stranka, ki išče rešitve. Naši stranki je uspelo uveljaviti subvencije za otroke, brezplačna kosila za otroke, uvedli smo zakon o najemnih stanovanjih, obnovili 46 let star gradbeni zakon … z drugimi besedami, pomagali smo Slovakom.

Slovaška pripada Višegrajski skupini, ki je ohranila politiko proti odprtim mejam, ki jih predlaga Bruselj. Ali je bilo na Slovaškem res tako? Ali je bila politika glede problema nezakonitega priseljevanja učinkovita?

Migracijska politika na Slovaškem ni učinkovita, saj migrante pridržujemo, ne moremo pa jih poslati nazaj v državo, iz katere prihajajo. Dogaja se, da običajno nismo njihov končni cilj in ne ostanejo v naši državi, nato pa odidejo v Avstrijo, Nemčijo ali Skandinavijo. Zato lahko rečemo, da migracije niso rešene. Trdimo, da je potreben učinkovit nadzor na zunanjih mejah schengenskega območja, če to ne deluje, je treba racionalizirati ukrepe za nadzor meja posameznih držav EU.

SME Rodina zagovarja družino in nasprotuje ideologiji spola. Ali so razmere na Slovaškem primerljive z razmerami na Madžarskem ali Poljskem?

Glede teh tem smo bliže Poljski kot Madžarski. Madžarska vlada sprejema učinkovitejše ukrepe proti ideologiji spola in se zavzema za podporo družinam. Na Slovaškem smo nasprotovali zakonu o registrirani istospolni partnerski skupnosti. Ne nasprotujemo njunemu skupnemu življenju, dedovanju ali dostopu do zdravstvenih podatkov, nasprotujemo pa možnosti, da bi posvojila otroke.

Kar zadeva ideologijo spola, njen resnični cilj ni enakost ali LGBT osebe, temveč vnesti kaos v države. To smo videli na primer v ZDA z vso propagando me-too ali rasizmom gibanja Black Live Matters.

Glede na javnomnenjske raziskave je slovaško prebivalstvo zelo razdeljeno glede vojne v Ukrajini, kakšno je njegovo stališče in ali je spomin na sovjetsko okupacijo na Slovaškem še vedno tako močan kot na Češkem?

Na Češko ni vplivala le sedanja ruska invazija v Ukrajino, temveč tudi 20 let, ko so države nekdanjega vzhodnega bloka okupirali Sovjeti. Na Slovaškem je družba razdeljena na proruski in evroatlantski del, vendar moramo tu sprejeti pragmatično rešitev, saj ljudje v tej vojni trpijo in umirajo, zato bi bilo dobro, da se ta vojna konča za pogajalsko mizo s politično odločitvijo in usmeri v obnovo Ukrajine. Osebno menim, da bi morala Ukrajina ostati vojaško nevtralna država, ne glede na to, ali bi bila kasneje gospodarsko del Evropske unije. Še vedno je pomembno, da se držimo pogodb in mednarodnih sporazumov. Na primer, v sporazumih iz Minska je navedeno, da bo Ukrajina nevtralna država, zato ne vem, zakaj bi bilo treba razpravljati o tem vprašanju.

Kakšno je vaše mnenje o izvolitvi generala Petra Pavla za predsednika Češke republike?

Čehi so morali izbirati med na Slovaškem rojenim češkim politikom in poslovnežem, ki je bil med letoma 2017 in 2021 predsednik češke vlade, in nekdanjim češkim generalom, zato je izbira padla na stran tega generala. Osebno ga ne poznam, zato ne morem oceniti njegovih korakov, kako bo ravnal na svojem položaju, vendar bo to verjetno postalo bolj jasno v prvih mesecih njegovega mandata.

Konec januarja ste se udeležili nacionalne konvencije Chega v Lizboni. Kako pomembna so takšna srečanja za vašo stranko?

Srečanja domoljubov so zelo pomembna ne le zaradi medsebojne izmenjave izkušenj in podpore, temveč tudi zato, da navzven predstavimo svoja politična in osebna prepričanja ter delujemo kot enotna skupnost.