Piše: Bogdan Sajovic
Osemindvajsetega februarja, natančno šestnajst let po zločinu, so v Belgiji na lastno željo evtanazirali 56- letno Genevieve Lhermitte, ki je bila obsojena na dosmrtno ječo zaradi umora svojih petih otrok. Evtanazija je bila izvršena natančno na šestnajsto obletnico zločina.
Lhermittejeva je bila poročena z moškim iz Maroka in imela z njim pet otrok. Vendar je zakonu zaškripalo, žena je zamerila možu, ker je po njenem preveč časa preživel v Maroku, ločen od družine, ki je živela v Belgiji.
To je bil motiv, da je 28.februrja 2007 z nožem umorila lastne otroke, štiri hčere in sina, ki so bil stari od tri do petnajst let. Zabodla jih je do smrti oziroma jim prerezala vratove.
Sodišče ji je prisodilo dosmrtno ječo. V zaporu se je 2015 poročila z moškim, ki je tudi prestajal zaporno kazen, le da v moškem zaporu. Štiri leta pozneje so jo na lastno željo premestili v psihiatrično kliniko. Lani pa je izrazila željo po evtanaziji, kar ji belgijski zakon omogoča.
Kadar koli se sicer razpravlja o evtanaziji, je glavni argument, da bo bolniku prihranila mučne bolečine pri neozdravljivi bolezni. Vendar pa ga lahko zahtevajo tudi osebe, ki trpijo zaradi hudih psihičnih bolečin.
Stric Lhermittejeve je dejal, da je njegova nečakinja »v glavi prestala 1000 kazni«, stalno trpela zaradi svojega zločina in zato je bilo po njegovem edino pravično, da ji je država omogočila samomor, ki jo je odrešil trpljenja.
Javnost je razklana, saj nekateri menijo, da bodo evtanazijo zločinci izrabljali kot »lahek izhod« iz posledic svojih kaznivih dejanj in bi jo zato morali obsojenim kriminalcem odreči.