Na litovsko-beloruski meji se že gradi ograja z bodečo žico

Piše: C.R.

V Litvi so začeli graditi ograjo z bodečo žico ob meji z Belorusijo, da bi omejili nezakonito priseljevanje, je v sredo sporočila medvladna komisija, pristojna za gradnjo ograje. Ograjo bo zgradilo državno podjetje Epso-G, ki je zmagalo na razpisu. Ograja je že označena na več odsekih, na gradbišče pa so prispeli gradbeni stroji. Ograja iz verige bo visoka štiri metre, na vrhu pa bo imela bodečo žico in bo visoka do tri metre. Stroški del, ki se bodo financirali iz proračunskih sredstev, so ocenjeni na 152 milijonov evrov.

Litva je upala, da bo prejela finančno pomoč Evropske unije, vendar je Bruselj jasno povedal, da ne bo sodeloval pri gradnji ovir in mejnih ograj.

Litva ima 1.070 kilometrov dolgo schengensko mejo, od katere beloruski del predstavlja približno 680 kilometrov. Od začetka leta je to mejo prečkalo več kot 4.100 nezakonitih priseljencev iz azijskih in afriških držav, kar je 50-krat več kot v celotnem lanskem letu. Litovsko notranje ministrstvo je v sredo sporočilo, da je mejna policija v zadnjem dnevu 63 nezakonitih migrantov potisnila nazaj na drugo stran meje. Za zaščito meje so bili napoteni tudi vojaki in policisti. V začetku septembra je tudi Latvija napovedala, da bo na meji z Belorusijo postavila ograjo iz bodeče žice, Poljska pa je konec avgusta napovedala, da bo postavila dva metra in pol visoko ograjo in povečala število vojakov za podporo mejni straži na 2 000. Poljski predsednik Andrzej Duda je 2. septembra na obmejnem območju uvedel 30-dnevne izredne razmere. Poljsko-belorusko mejo trenutno varuje dva in pol metra visoka ograja na osemdesetkilometrskem odseku meje, ki naj bi bila skupaj dolga 180 kilometrov.

Ta in druge države EU so beloruskega predsednika Aljaksandra Lukašenka obtožile, da je migrante namerno pripeljal na mejo EU kot povračilni ukrep za kazenske ukrepe Zahoda proti beloruskemu režimu. Minsk se je nedavno odločil, da bo uvedel brezvizumski režim z več bližnjevzhodnimi in afriškimi državami ter internacionaliziral svoje letališče v Hrodnu (Grodno), ki leži blizu poljske in litovske meje. Lukašenko za migrantsko krizo krivi sosednje države.

Vir: Magyar Nemzet