Piše: Francesca de Villasmundo
(Objavljeno 20.10.2021)
“Čez deset let ne boste imeli ničesar in boste srečni.” To je želja guruja iz Davosa Klausa Schwaba, ki se v zahodnem svetu hitro uresničuje v obliki velike ponastavitve za “svet po”, ki jo je sprožila trenutna kriza zaradi koronavirusov. Male lutke globalistov so na delu od Madrida do Francije in Berlina.
Nič več lastniških stanovanj, nič več pogodb za nedoločen čas, upokojitev pri 70 letih- španski premier Pedro Sánchez je maja predstavil svoj načrt za leto 2050. Sto strokovnjakov je eno leto delalo, da bi Španija v 30 letih postala ena najsodobnejših in najuspešnejših držav v Evropski uniji. Časopis El Mundo ugotavlja, da po Sanchezovem načrtu Španci leta 2050 ne bodo imeli ne lastnega avtomobila ne lastne hiše in si bodo morali deliti stanovanje. Na kratkih razdaljah se bodo morali odpovedati letalu in se voziti z vlakom. Kar zadeva zaposlitev, bodo samozaposleni ali pa bodo imeli pogodbo za določen čas in bodo morda morali delati do 70. leta starosti. Uživati morajo manj mesa in plačevati več davkov za alkohol in kajenje. Za Pedra Sáncheza, ki je predstavil 675 strani dolg načrt z naslovom “Španija 2050, temelji in predlogi za dolgoročno nacionalno strategijo”, ki poziva k skupnemu razmisleku o postpandemičnih izzivih države, da bi vedeli, kakšna država “želimo biti čez 30 let”, je ta distopična prihodnost s sovjetskim pridihom idilična.
Prejšnji četrtek se je francoska ministrica za stanovanja Emmanuelle Wargon izrazila v istem ideološkem, ekološko-komunističnem tonu: samostojne hiše, “te sanje, ki so jih Francozi sanjali v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja”, “ta model urbanizacije, ki je odvisen od avtomobila, da jih poveže”, so “ekološki, gospodarski in socialni nesmisel”. “Model vrtnih paviljonov ni trajnosten in nas vodi v slepo ulico,” trdi. “Zmagati moramo v kulturni bitki, v kateri je treba dati prednost intenzivnosti urbanega širjenja, kolektivnosti pred individualnostjo in treznosti zemlje pred umetnostjo naravne zemlje. Pri tem sta ključnega pomena kakovost in estetika stanovanj, zlasti občinskih,” pojasnjuje. V imenu prihodnjega zelenega gospodarstva, zelenega novega dogovora, ki ga vsiljujejo globalistične elite, mora prehod iz lastnika v najemnika v kolektivni stavbi in odpoved lastništvu avtomobila postati nov “sen” Francozov…
Ideološko bivše lastništvo, ki so ga teoretično utemeljili Schwab in njegovi somišljeniki in ki v Berlinu že postaja realnost. Berlinčani so v nedeljo, 26. septembra, na referendumu 56,4 % glasovali za razlastitev velikih nepremičninskih skupin. Odločili so se združiti stanovanja največjih nepremičninskih podjetij in dali zeleno luč za razlastitev več sto tisoč stanovanj po cenah, ki so daleč pod tržno ceno. Čeprav ta projekt zaenkrat vpliva le na velike nepremičninske korporacije, ima ta predlog v “sovjetskem slogu”, “kraja namesto gradnje”, z veliko ponastavitvijo zagotovo veliko prihodnost, in to ne le v Nemčiji.
Vendar pa konec lastninskih pravic ne bo za establišment foruma v Davosu, temveč izključno za množice, ki se bodo morale stisniti v skupni “kolektivni življenjski prostor”, z dodatnim bonusom digitalnega nadzora njihovega zasebnega življenja, ki ga napoveduje zdravstveni potni list. Ta novi komunizem, še hujši od prejšnjega, se v zahodnem svetu pripravlja po zaslugi planetarne Korone pod krinko trajnostnega razvoja in zaščite planeta Zemlje.
“Čez deset let ne boste imeli ničesar in boste srečni.”
Res?
Vir: MPI
Slovenian