Piše: Péter Sárvári
Prejšnjo nedeljo se je ljudstvo, ki je bilo zazibano v kapitalistične sanje, po 16 letih zbudilo kot Šepetalka in si zaželelo socializma.
Olaf Scholz je kot sodobni epigon Marxa-Engelsa-Lenina-Stalina razglašal program socialne pravičnosti in s seboj potegnil napredno nemško javnost – in to ne brez uspeha.
Rdeča hobotnica se je postopoma priklopila na javno televizijo, vendar je v tednih pred volitvami še vedno poveličevala zavezništvo CDU/CSU.
Armin Laschet, kandidat CDU za kanclerja, je trdil, da v vrstah SPD vidi le “teoretične prevarante”. Na dan volitev so nato vsi mediji poročali, da sploh ni imel pravice voliti, ker je glasoval za svojo stranko, in to na način, ki je bil jasno viden kameram: glasovnico je zložil narobe in jo vrgel v volilno skrinjico.
Toda ali koga moti, če politik podpira svojo stranko? Nemce, DA. Zahtevali so odprtje volilnih skrinjic in trdili, da je Laschetov glas neveljaven. Laschet je namreč s svojo napako kršil tajnost glasovanja.
V Berlinu to sploh ne bi bilo izključeno. V prestolnici so istočasno potekale zvezne, parlamentarne in okrožne volitve ter referendum.
Socialni demokrati žonglirajo s številkami
Vedno smo vedeli, da so Socialni demokrati mojstri v žongliranju s številkami in da lahko na volitvah zmagajo tudi za 110 %, če imajo na voljo nekaj tovornjakov modrih glasovnic.
Toda tokrat je bilo v Berlinu oddanih premalo glasovnic.
Zanimiva anomalija je, da je na zvezni ravni glasovnic zmanjkalo najhitreje. Člani preštevalnih komisij so predvideli, da bo prišlo do težav, vendar so zaloge zaradi prometnih zastojev v Berlinu prispele šele čez nekaj ur.
Nazadnje so manjkajoče glasovnice prispele s kolesom. Vendar večina volivcev ni želela čakati, da se motnje končajo, zato so mnogi odšli, ne da bi glasovali.
Zdaj vemo, od koga se je Gergely Karácsony naučil biti župan (opomba urednika: Gergely Karácsony je vodja leve opozicije na Madžarskem, ki je zmagala na županskih volitvah v Budimpešti).
Veliko število neveljavnih glasov
Poleg čakalnih vrst pred volišči je bila še ena težava. V 99 volilnih enotah je bilo za kandidate za predstavniški dom v Berlinu oddanih veliko število neveljavnih glasov.
Dejansko je bilo 13 120 neveljavnih glasovnic. Poleg tega je bilo v 16 volilnih enotah več glasov kot volilnih upravičencev, ki so živeli v volilni enoti. Zato nas ne preseneča, da lahko rdeča koalicija (SPD-Zeleni-Levica) še eno mandatno obdobje vlada nemški prestolnici. Lahko bi celo rekli, da je njihov petletni načrt uspel nekoliko preveč dobro.
Dvignite se in sijajte, rdeči, proletarci, vojaki boja! Danes vas čakajo velika dela, palače še vedno stojijo!
Še toliko bolje se bodo obdržali, ker buržoazija, ki obvladuje stanovanjske zadruge, ropajo revne, saj od njih zahtevajo najemnino. Na nedeljskem glasovanju so Berlinčani glasovali za oslabitev te zadruge.
Vodstvo levice želi to odpraviti tako, da bi 240.000 stanovanj opremilo in jih preneslo v občinsko last, če se izrazimo z lepimi sodobnimi besedami.
Stalin ne bi verjel svojim očem, če bi videl, kako se je Nemčija “razvila” v skoraj 80 letih. Sodobna svetovna socialistična revolucija je najprej prodrla v Združene države, nato pa postopoma dosegla Evropo.
Namesto proletarcev bodo njihovo ideologijo uresničili zahodni progresivci z opranimi možgani, ki bodo imeli zdaj štiri leta časa, da ugotovijo, kako jih bo “ognjeni zubelj” sežgal.
Vir: PestiSracok
Slovenian