Piše: Álvaro Peñas
Na Poljskem, ki jo je opustošila vojna in katere prebivalstvo je zelo nerado sprejemalo Stalinovo vlado, so se komunisti odločili, da bodo Poljakom pokazali odlike socialističnega raja. S podporo Sovjetske zveze so se odločili zgraditi novo mesto v neposredni bližini Krakova. Tako se je 17. maja 1947 rodil projekt Nova Huta, čeprav so prve stanovanjske bloke začeli graditi šele junija 1949. V mestu naj bi živelo več kot 30 000 delavcev, ki naj bi delali v novi jeklarni, Leninovi jeklarni, zgrajeni med letoma 1950 in 1954.
Delovne razmere niso bile lahke, zato so se komunisti, da bi spodbudili gradnjo in pridobili prostovoljne delavce, obrnili na stahanovsko osebnost, Piotra Ożańskega, delavca, ki je bil tako razredne zavesti, da mu je menda uspelo v enem dnevu položiti 33.000 opek. Kljub težavam je Nova Huta postala resničnost.
Po zgledu “socialističnega realizma” je imela Nova Huta velik osrednji trg, ki mu je med letoma 1973 in 1989 predsedoval velikanski Leninov kip, od njega pa se je odcepilo pet širokih, z drevesi obraslih avenij, ki so predstavljale pet točk rdeče zvezde. Tu so bili tudi parki in celo jezera, vendar brez cerkve. Po komunistični logiki delavci niso potrebovali Boga, saj so že imeli Partijo.
Vendar je leta 1956, po protestih v Poznanju ter smrti Stalina in poljskega komunističnega voditelja Bieruta, prišlo do tako imenovane “gomułkovske otoplitve”. Novi generalni sekretar Władysław Gomułka je opustil stalinizem in uvedel nekatere reforme. V Novi Huti so oblasti leta 1958 dovolile gradnjo cerkve, verniki pa so na izbranem mestu postavili lesen križ. Na tem mestu se je od tistega trenutka naprej začela obhajati maša. Toda kot je bilo pričakovati, komunistična strpnost do Katoliške cerkve ni trajala dolgo in partija si je premislila. Nova Huta ni potrebovala cerkve, ampak šolo za poučevanje marksističnih vrednot. Karol Wojtyła, pomožni škof v Krakovu in prihodnji papež, je poskušal prepričati oblasti, vendar je bila odločitev partije nepreklicna.
Zjutraj 27. aprila 1960 so poslali skupino delavcev, da bi odstranili križ, vendar so jim to preprečili mimoidoči. Postopoma se je začelo zbirati vedno več ljudi, ki so križ branili. Oblasti so se soočile s takšnim izzivom in poslale milico, da bi ustavila proteste in križ odstranila. Milica je uporabila palice in solzivec, protestniki pa so jih obmetavali s kamenjem, tako da se je začel srdit boj, ki je trajal do mraka.
Nekaj dni pozneje je Gomułka zagovornike križa označil za “reveže” in “povzročitelje nemirov”. Zaradi nemirov je milica sestavila seznam več kot dvesto oseb, ki naj bi jih zaprli, kaznovali z denarno kaznijo ali odpustili z delovnega mesta. Vendar je križ ostal. Protesti so se zaradi posredovanja Karola Wojtyłe nadaljevali, čeprav mirno, in leta 1967 so oblasti dovolile gradnjo nove cerkve, ki so jo delavci iz Nove Hute gradili deset let.
Nova Huta je zdaj soseska Krakova, v kateri živi skoraj četrt milijona ljudi. Osrednji trg je bil leta 2004 preimenovan v “osrednji trg Ronalda Reagana”, na njem pa stoji spomenik protikomunističnega delavskega sindikata Solidarnost (Leninov kip je bil leta 1989 ob aplavzu prebivalcev Nove Hute odstranjen). Ob križu, simbolu upora, je bila postavljena cerkev, Gospodova skrinja (Kościół Arka Pana), ki jo je leta 1977 dokončno posvetil takratni kardinal Wojtyła. Zahvaljujoč tistim, ki se niso ustrašili, je križ ponovno zmagal.
Vir: El Correo de España
Slovenian