Piše: C.R.

Včasih se v levičarskih krogih pojavi vprašanje, ali bi bilo treba moškemu, ki se počuti kot ženska in bi ga bilo treba z naprednega vidika takoj uvrstiti med ženske, v primeru obsodbe dovoliti prestajanje kazni v ženskem zaporu. Povsem mogoče je, da kaj takega ne bi bilo odobreno, saj bi se transspolni zapornik v vmesnem času lahko vrnil v moško vlogo, odvisno od “potrebe”. In zagotovo bi se vrnil.

Drugače pa je v podjetjih in drugih ustanovah, kjer so ženske kvote na dnevnem redu. Na primer v Bundestagu z Zelenimi. Tam se odločitve ne sprejemajo na podlagi kvalifikacij, temveč na podlagi spola.

Tako se lahko zgodi, da nekdo sedi v Bundestagu kot “ženska”, ki je “fizično in pravno moški […]”. Tako primer poslanke Bundestaga Tesse Ganserer ne kritizira kakšen regresivni, mizogini “fašist”, temveč feministična revija “Emma«.

“Transspolna političarka sedi za Zelene v Bundestagu – na mestu, ki je namenjeno ženskam,” poroča portal nordbayern.de, ki je tudi eden izmed stebrov progresivizma. Tako lahko beremo: “Ganserer je oktobra 2021 vstopil v Bundestag v volilni enoti Nürnberg-sever. Tam sedi na sedežu svoje stranke, ki pripada ženskim kvotam. Zeleni vsaj polovico svojih sedežev v odborih zasedajo z ženskami. V statutu stranke za ženske je zapisano, da “izraz ‘ženske’ zajema vse, ki se kot take opredeljujejo”. Članek v Emmi je kritičen: “Vendar pa so to notranjo strankarsko klavzulo nemški volilni organi de facto sprejeli: Ganserer je v Bundestagu in statistično navedena kot ženska.””

Nekako je razumljivo, da “Emma” česa takega ne vidi rada. Na ta način lahko moški zdaj kadar koli “uživajo” pravice žensk, za katere so se feministke iz revije borile. Če se le “opredelijo kot ženske” v skladu s prepričanjem Zelenih. Tako kot gospod Ganserer, ki je zdaj v Bundestagu in je bil,  preden se je “počutil” kot ženska, poročen z Ines Eichmüller, političarko Zelenih, in je oče dveh sinov.

Postavlja pa se vprašanje, kako v uredbah o kvotah obravnavati preostale spole? Bilo naj bi jih že več kot 50.

Vir: UME

1 komentar

  1. Kitajski bo očitno treba poostreno gledati pod prste. Kitajskim podjetjem, ki so v večinski državni lasti ali so last drugih podjetij z večinskim državnim lastništvom pa sploh ne bi smeli dovoliti nakupa delnic domačih podjetij.

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj