Pakt sramote

Piše: Álvaro Peñas

Deveti november se bo v zgodovino zapisal kot črn dan za Španijo. Socialistična stranka Pedra Sáncheza (PSOE) je v hotelu v Bruslju podpisala sporazum s katalonsko separatistično stranko Junts, ki jo vodi ubežnik Carles Puigdemont. V zameno za sedem glasov, ki jih mora Pedro Sánchez dobiti, da bi lahko zaprisegel kot premier, so socialisti pristali ne le na amnestijo, ampak so sprejeli tudi pogajanja o prihodnjem referendumu o samoodločbi. Strinjali so se s prisotnostjo mednarodnega “mehanizma” (evfemizem za mediatorja) za “reševanje spora” in preverjanje spoštovanja dogovora s strani obeh strani; več denarja za katalonsko vlado – Junts želi, da vsi davki, pobrani v Kataloniji, ostanejo v Kataloniji; in neposredno sodelovanje katalonske vlade v evropskih institucijah in mednarodnih organizacijah. Vse te določbe bodo prispevale k “nacionalnemu priznanju Katalonije”. PSOE je prekoračila vse rdeče črte, ki jih je obljubila, in popustila vsem zahtevam separatistov.

Pomilostitev vključuje “tako odgovorne kot tudi državljane, ki so bili pred in po javnem posvetovanju leta 2014 in referendumu leta 2017 predmet odločitev ali sodnih postopkov, povezanih s temi dogodki.”

Poleg zelo široke amnestije se je PSOE zavezal k ustanovitvi parlamentarnih preiskovalnih komisij za preučevanje drugih sodnih primerov zunaj postopka (procesa neodvisnosti). To je povezano s tezo, ki jo postavljajo separatisti, ko trdijo, da španski pravosodni sistem služi političnim interesom in preganja separatistične politike iz ideoloških razlogov. PSOE podpira to mnenje.

To pušča odprta vrata tistim, ki so bili obsojeni zaradi korupcije, da se izognejo pravici. To bi lahko vključevalo pomilostitev družine nekdanjega predsednika katalonske vlade Jordija Pujola, ki je zagrešila številne zločine, ali Laure Borrás, nekdanje predsednice katalonskega parlamenta, ki je bila obsojena na štiri leta in pol zapora za prevare in ponarejanje dokumentov. Pomilostitev bi lahko bila tudi za resnejše primere, kot je Gonzalo Boye, Puigdemontov odvetnik in nekdanji terorist, ki ga preganjajo zaradi pranja denarja v primeru trgovine z mamili.

Ta napad na pravosodni sistem je sprožil odziv pravosodja. Štiri španska sodniška združenja- Asociación Profesional de la Magistratura, Asociación Judicial Francisco de Vitoria, Foro Judicial Independiente in Juezas y Jueces para la Democracia (ki je levičarsko združenje, ki je podpiralo amnestijo, dokler niso bile objavljene podrobnosti tega pakta)- so izdala sporočilo, v katerem navajajo, da pakt med socialisti in Juntsom “krši delitev oblasti”. Zapisali so, da so sodniki “podvrženi le pravni državi”. Pozno popoldne je stalna komisija Consejo General del Poder Judicial (CGPJ) – organa, ki zastopa pravosodje – izdala novo sporočilo, v katerem je obsodila “nedopustno vmešavanje v neodvisnost sodstva in očiten napad na delitev oblasti”. To sporočilo sta podprla celo dva sodnika, ki ju je imenovala socialistična stranka.

Združenje višjih korpusov inšpektorjev državne zakladnice je prav tako izjavilo, da “v popolnosti zavrača” sporazum PSOE-Junts, saj vodi v “zlom sedanjega ustavnega režima” na več različnih načinov, tudi finančnega. Tri tožilska združenja (vključno z levičarsko skupino) so tudi objavila skupni dokument, v katerem so dogovor označila za “napad brez primere na neodvisnost sodstva, ki se kaže absolutni prezir do naše pravne države”.

Predsednik Ljudske stranke (PP) Alberto Núñez Feijóo je dejal, da je sporazum “napad brez primere na demokracijo”. Za Feijóoja Sánchezova ambicija, ki “ne pozna meja”, daje zmago zagovornikom neodvisnosti. Predsednica madridske skupnosti Isabel Díaz Ayuso je bila bolj odkrita: “Skozi zadnja vrata so nam prinesli diktaturo in mi smo na začetku.” Santiago Abascal pa je opozoril na začetek temnega obdobja v španski zgodovini in pozval k enotnosti ob državnem udaru: »To ni čas za zabave, čas je, da pustimo razlike ob strani in braniti narod.”

Poskus umora

Sredi razburjenja zaradi zloglasnega pakta je bil 9. novembra v Madridu v glavo ustreljen politični veteran Alejo Vidal-Quadras. Vidal-Quadras je bil med letoma 1991 in 1996 predsednik Partido Popular v Kataloniji. Njegovo odločno nasprotovanje separatizmu je privedlo do najmočnejših rezultatov PP v Kataloniji, kar pa ga je privedlo “na muho” katalonskega predsednika Jordija Pujola iz Convergencia i Unió (stranke, ki je bila predhodnica Juntsa). Leta 1996 je Pujol podprl Joséja Marío Aznarja, nacionalnega voditelja PP, za predsednika Španije. Eden od njegovih pogojev je bil, da Aznar razreši Vidal-Quadrasa, ki je moral zapustiti svoj položaj. Nato je bil Vidal-Quadras med letoma 1996 in 2014 podpredsednik Evropskega parlamenta. Leta 2014 je zapustil PP in postal eden od ustanoviteljev VOX. Vidal-Quadras se je leta 2015 umaknil iz politike, čeprav je še naprej javno aktiven v različnih medijih.

Dve osebi sta organizirali napad. Eden ga je ustrelil v glavo, drugi pa je napadalcu omogočil beg. Čeprav je bil Vidal-Quadras zadet v usta, njegovo življenje ni ogroženo. Nekateri mediji so sprva opozarjali na možnost ropa, a so to zgodbo kmalu ovrgli. Zaradi odnosov Vidal-Quadrasa z iranskimi opozicijskimi skupinami bi lahko bil za napadom tudi Iran. Še vedno je prezgodaj, da bi ugotovili, kdo stoji za napadom, a Vidal-Quadras je bil lahka tarča. Za razliko od mnogih politikov nima zaščite.

Znan je tudi po svojem nasprotovanju separatizmu in je povezan s PP in VOX. Ne glede na namere strelca je ta napad v trenutni situaciji pomemben dejavnik destabilizacije. Malo preden je bil ustreljen, je Vidal-Quadras na Twitterju objavil to sporočilo:

“Sklenjen je že zloglasni pakt med Sánchezom in Puigdemontom, ki ruši pravno državo v Španiji in odpravlja delitev oblasti. Naš narod tako ne bo več liberalna demokracija in bo postal totalitarna tiranija. Španci tega ne bomo dovolili.”

Napad je sprožil množično izražanje naklonjenosti in podpore Vidal-Quadrasu na družbenih omrežjih, vendar je prišlo tudi do drugačnih odzivov. Juntsovi mladi so na X izrazili svoje veselje: “To je način za uničenje fašizma! Nazaj v tiste čase, ko je bilo ‘lov’ na to drhal dolžnost.” To je stranka, s katero so socialisti sklenili pakt za “sožitje in stabilnost”.

Protesti se nadaljujejo

Devetega novembra se je že sedmo noč zapored na tisoče protestnikov odpravilo na ulice, da bi protestiralo pred sedeži socialistične stranke v mestih, kot so Alicante, Almería, Barcelona, Cáceres, Granada, Málaga, Murcia in Sevilla, med drugim. V Madridu je protestiralo več kot 10.000 ljudi. To je bil največji shod doslej. Kot se je zgodilo prejšnji torek, so nekateri protestniki s kapucami na policijo metali petarde in izzvali policijo za izgrede, da jih napade. Policija tudi tokrat ni imela pomislekov glede uporabe solzivca in gumijastih nabojev, materiala, ki ni bil uporabljen proti veliko bolj nasilnim protestom katalonskih separatistov. Ponoči je bilo aretiranih 14 ljudi.

Protesti so povečali mednarodno prepoznavnost razmer in vse več ljudi usmerja svojo pozornost proti Španiji. Evropska komisija je bila v Bruslju obveščena, da je v Španiji kršena pravna država zaradi informacijske kampanje Jorgeja Buxadéja, vodje evropske delegacije VOX. Vsem komisarjem in evropskim poslancem posreduje sporočila pravosodja, ki zavračajo amnestijo. Videli bomo, ali bo Komisija tako trda do Sáncheza, kot je bila do poljske in madžarske vlade.

Da Španci ne bodo odnehali, dokazujejo tudi protesti. Poleg vsakodnevnih shodov pred sedeži socialistov so v prihodnjih tednih predvidene tudi velike demonstracije. Tudi če bo Sánchez prisegel kot premier, se bodo napetosti nadaljevale. Santiago Abascal, ki se je udeležil demonstracij v Ferrazu, je zelo jasno povedal, da bo civilni odpor vztrajal in da je “konec tega državnega udara lahko le diktator na zatožni klopi ali tisti, ki mu nasprotujemo, v zaporu.”

Vir: The European Conservative