Piše: Álvaro Peñas
Sedmega novembra so protestniki, ki so mahali s španskimi zastavami in vzklikali gesla proti amnestiji, že peto noč zapored obkolili sedež španske socialistične stranke (PSOE). Te potekajoče demonstracije so odziv na predlagano amnestijo za ubežnika Carlesa Puigdemonta in za katalonske separatistične politike, ki so leta 2017 poskušali izvesti državni udar. Po mnenju vrhovnega organa španskega pravosodja bi podelitev amnestije povzročila “ ukinitev pravne države v Španiji.” Kljub temu Pedro Sánchez, generalni sekretar PSOE in vršilec dolžnosti premierja, upa, da bo pomilostil separatiste v zameno za njihove glasove.
Sánchez potrebuje podporo Juntsa, Puigdemontove stranke, da bi dobil absolutno večino in postal predsednik vlade. Juntsi so jasno povedali, da ne bodo glasovali zanj, če med drugimi zahtevami ne podeli tudi pomilostitve. Posledično poskuša Sánchez uporabiti zakonodajo, da preglasi sodstvo in separatistom omogoči, da brez posledic kršijo zakon. Iz gole politične smotrnosti bi v.d. premierja kršil delitev oblasti in enakost pred zakonom.
Ti shodi so prava ljudska reakcija, ki spominja na eksplozijo patriotizma na vrhuncu državnega udara leta 2017. Kot odgovor na nezakoniti referendum, ki so ga izvedli separatisti, so balkoni in okna na tisoče hiš po vsej Španiji bili pokriti z nacionalno zastavo, celo v Kataloniji, Baskiji in najbolj levičarskih soseskah številnih španskih mest. Tega odziva ni pričakoval nihče, še najmanj pa politični razred, ki je korenito spremenil predstavo številnih Špancev o sebi. Prvič po dolgih letih so ljudje pokazali svojo zastavo brez strahu in brez skrbi, če so jih obtožili, da so “fači” (podporniki Francovega režima) ali fašisti. Vse se je spremenilo in leta 2018 je VOX vstopil v andaluzijski parlament in zlomil šahovnico španske politike.
Danes smo priča oživljanju tega domoljubnega duha. Shodi pred sedežem socialistične stranke v Madridu, so se začeli v petek, 3. novembra, ko je več sto ljudi protestiralo proti Sanchezovim političnim manevrom. Demonstracije so se konec tedna razširile tudi v druga mesta. V ponedeljek, 6. novembra, so bili shodi pred sedežem PSOE v mestih, kot so Barcelona, Cordoba, Jaen, Malaga, Oviedo, Palma de Mallorca, Sevilla, Toledo, Valencia in Zaragoza.
V Madridu se je zbralo na tisoče, prisotnih pa je bilo več voditeljev VOX, vključno s Santiagom Abascalom. Shod je potekal mirno, na njem pa je bilo kar nekaj starejših in celo otrok. Ko pa se je nekaj demonstrantov borilo z ograjo, ki jih je ločevala od organov pregona, je policija za izgrede sprožila in uporabila solzivec, sredstvo, ki ni bilo uporabljeno proti katalonskim separatistom, ki so povzročili ogromno uničenje in ranili številne policiste. Obtožba, ki jo je odredil socialist in vladni delegat Francisco Martín, je bila popolnoma nesorazmerna. Več sindikatov nacionalne policije je odkrito kritiziralo to, kar so opisali kot “politične ukaze”. Jupol, večinski sindikat, je celo pozval k Martínovemu “takojšnjemu odstopu”, pri čemer je odziv na te proteste primerjal s prizanesljivostjo do nemirov leta 2019 v Barceloni, kjer je bilo policiji ukazano, naj se vzdrži akcije. Santiago Abascal pa je napovedal, da bo VOX sprožil pravne postopke proti notranjemu ministru Fernandu Grande-Marlaski in vladnemu delegatu ter pozval policijo, naj “ne upošteva nezakonitih ukazov”.
Pedro Sánchez je shode označil kot “napad na demokracijo”. Ogorčenje političnega razreda je spodbudilo samo še več protestov. Ukrepi policije so podžgali napetosti in bolj nestanovitne protestnike spodbudili k povzročanju težav. Na množičnem shodu, ki je potekal na ulici Ferraz, ki je bila popolnoma ograjena in nadzorovana s strani policije za izgrede, so prve vrste zavzeli ‘radikalni’ mladi, mnogi z zakritimi obrazi, prižganimi baklami in celo provokativnim rimskim pozdravom pred fotografi in televizijskimi kamerami. Preostali demonstranti so povzročitelje težav izžvižgali, na koncu pa je policija napadla, kar je povzročilo izgrede, poškodbe in uničenje. To je demonstrantom dalo podobo, ki ustreza pripovedi, ki jo gradijo Socialistična stranka in njeni mediji. To pomeni, da vse demonstrante obsodijo kot ‘ultrase’, ‘ekstremne desničarje’, ‘fašiste’ itd.
Med shodom v Ferrazu je druga velika skupina demonstrantov odšla od Gran Víe do Plaza de Neptuno, kjer so mirno sedeli v bližini poslanske zbornice. Shodi pred sedeži PSOE v drugih mestih so minili brez incidentov. Poleg zgoraj omenjenih mest so bili shodi v Burgosu, Ciudad Realu, Logroñu, Santa Cruz de Tenerife ter Valladolidu in nekaterih drugih.
Sánchez, levica in njihovi mediji so že začeli kampanjo za diskreditacijo protestov. PSOE je VOX in Ljudsko stranko obtožil, da sta sokrivca ‘ekstremne desnice’, ki ‘ogroža’ sožitje in demokracijo. To je laž, tako kot skoraj vse, kar prihaja iz ust te vlade. Če kdo ogroža pravno državo, sta to Pedro Sánchez in socialistična stranka, ki sta dokazala, da sta sposobna narediti vse, da ostaneta na oblasti. Mobilizacija na tisoče Špancev v vedno več mestih je znak upanja, kot so bile leta 2017 zastave na oknih in balkonih. Ta izkaz domoljubja je dokaz, da še vedno obstajajo Španci, ki jim je mar za svoj narod in njihovo prihodnost. Vse je na kocki in zdaj je čas, da se politiki, sodniki in najvišji državni vrh izkažejo.
Vir: The European Conservative
Slovenian