Piše: C.R.

Bruseljski birokrati so prepričani, da se bodo na volitvah v največjih evropskih državah članicah radikalno obrnili v levo, potem pa bo čas za uvedbo obveznih migrantskih kvot, piše Daniel Deme za Remix News.

Podpredsednik Evropske komisije Margaritis Schinas je napovedal, da bodo države članice predvidoma dosegle končni dogovor o paktu EU o migracijah in azilu, ki je bil predstavljen pred enim letom. Dejal je: “Pred nami so volitve v Nemčiji, kmalu zatem pa bo sledil večmesečni proces oblikovanja vlade, ki v bistvu sovpada s kampanjo za francoske predsedniške volitve.”

Komisar meni, da bomo “takoj po francoskih volitvah začeli zelo hiter proces približevanja in končnega dogovora”. Schinas meni, da je “čas in politični zagon za ta sporazum zdaj”.

Schinas je vse, ki nasprotujejo paktu, označil za “protievropske” in trdil, da si skrajna desnica želi le meje, levica pa si ne želi nobenih meja. Komisar meni, da je pakt o migracijah razumna srednja pot pri obravnavi nezakonitega prehajanja meje, saj “zagotavlja pravo kombinacijo nadzora in zaščite meja, pa tudi humanost in azil”.

Toda ali je res tako?

Danska je pred kratkim sprejela novo zakonodajo, ki migrantom nalaga, da morajo za azil zaprositi bodisi v prvi varni državi, ki jo dosežejo, bodisi v svoji izvorni državi. Danska namerava v tretjih državah ustanoviti tudi azilne centre, v katerih bodo morali vsi prosilci za zaščito danske države počakati, dokler oblasti ne odločijo o njihovi prošnji. Presenetljivo je, da so zakonodajo predlagali danski levi socialdemokrati, njihov glavni argument pa je bil zelo podoben komisarjevi formulaciji o ustreznem mejnem nadzoru in humanem ravnanju s tistimi, ki potrebujejo zaščito. Na vprašanje o danskem zakonu pa je Schinas odgovoril, da Evropa svojih težav ne more “prenesti na druge”.

Kako sta torej Komisija in danska vlada, ki se zavzemata za varne meje in hkrati zagotavljata ustrezno oskrbo tistim, ki jo potrebujejo, prišli do tako diametralno nasprotne rešitve?

S paktom o migracijah, ki ga predlaga Schinas, bi vse prošnje za azil obravnavali znotraj meja EU in jih med čakanjem na odločitev razdelili med države članice. Čeprav so nekatere prošnje nedvomno zavrnjene tudi v liberalnem azilnem sistemu EU, Evropa trenutno nima učinkovitih mehanizmov in učinkovitega pravnega sistema, ki bi zavrnjene prosilce za azil in ekonomske migrante prisilil k vrnitvi v izvorno državo. Število nezakonitih migrantov, ki so po neuspešnem postopku prošnje poslani nazaj v matično državo, je zelo majhno. Velika Britanija na primer od začetka nezakonitih prehodov iz Francije pred nekaj leti iz Rokavskega preliva ni sprejela niti enega migranta.

Še ena pomembna podrobnost v Schinasovi izjavi je njegovo prepričanje, da pakt o migracijah šele zdaj dobiva zagon in bi ga bilo treba predstaviti aprila. Jasno je, da je Schinas prepričan, da so rezultati volitev v Franciji in Nemčiji že določeni in da bodo na oblast prišle EU prijazne in migracijam naklonjene stranke, ki bodo sprejele stališče Bruslja glede pakta EU o migracijah. Schinas stavi na zmago levice na aprilskih volitvah v Franciji, verjetno pa tudi meni, da po tem, ko Angela Merkel ne bo več na oblasti v Nemčiji in bo na čelu skrajno levičarska SPD, ne bo več zmerne sile, ki bi lahko preprečila Komisiji, da srednje- in vzhodnoevropske države, ki nasprotujejo migrantskim kvotam, proti njihovi volji prisili v sprejetje pakta.

Če bo koalicija levičarjev in desničarjev aprila 2022 premagala madžarsko vlado Viktorja Orbana, se bo morala komisija ukvarjati le z manj glasnimi nasprotniki pakta.

Zdi se, da se Schinas tudi zaveda, da je vprašanje migracij vroča tema prihajajočih volitev, zlasti v Franciji, kjer velika večina prebivalstva nasprotuje sprejemanju novih migrantov. Vsako potezo EU pri sprejemanju pakta o migracijah bi lahko uporabili proti favoriziranim zmagovalcem volitev v EU na prihajajočih nacionalnih volitvah. Francoska političarka Marine Le Pen je na primer odločno nasprotovala predlaganemu paktu o migracijah in ga označila za “samomor Evrope”, ki bi omogočil, da se na celini naseli še 75 milijonov migrantov. Schinas in Bruselj čakata na pravi trenutek za sprejetje pakta – po volitvah -, volivci pa nimajo druge izbire, kot da sprejmejo stališče Bruslja o tej zadevi.

Ker stavi na vseevropski premik na levo, Schinas morda ve nekaj o izidu vrste volitev v državah članicah EU, kar mu daje samozavest, da bo lahko prehitel voljo evropskih narodov. To ni ušlo madžarski ministrici za pravosodje Judit Varga, ki je v svojem odzivu dejala, da je Schinasovo zaupanje znak, da sta neupoštevanje mnenja državljanov in namerno zavajanje volivcev postala nova evropska vrednota za institucije EU.

Madžarski premier Viktor Orbán je v zvezi s predlaganim migracijskim paktom tudi dejal, da Evropska komisija zaman poskuša migracijske kvote vključiti v migracijski pakt, saj bi še vedno šlo le za migracijske kvote, čemur madžarska vlada odločno nasprotuje.

Vir: Remix News

Prejšnji članekPredsednik vlade Janez Janša na Demografskem vrhu v Budimpešti: “Potrebujemo pogumno družinsko politiko”
Naslednji članekKonferenca »Družina kot ključ do trajnostnega razvoja«

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj