Prstani moči: klavrn poskus sprevračanja del J. R. R. Tolkiena

Piše: Andrej Sekulović

Amazonova nadaljevanka Prstani moči, ki temelji na delih J. R. R. Tolkiena, je v začetku septembra prispela na male zaslone. Prva dva dela sta se na naročniškem kanalu Amazon Prime začela predvajati 2. septembra, na dan Tolkienove smrti. Če gre za namerno odločitev ali naključje ostaja nejasno, vsekakor pa je izbira tega datuma, čeprav tudi slučajna, zelo simbolična, saj je sodeč po odločitvah in spremembah, ki jih v Tolkienov Srednji svet vnašajo ustvarjalci serije, njen namen sprevračanje, izkrivljanje in posledično uničenje bogate dediščine J. R. R. Tolkiena. 

Ravno zaradi tega so Prstani moči že precej pred izidom povzročili precejšnje razburjenje med privrženci in ljubitelji Tolkienovih del. Ko je bila objavljena igralska zasedba je postalo jasno, da je cilj nadaljevanke posodobiti Srednji svet z modernimi vrednotami in vanj uvoziti temnopolte škrate, vilince in hobite. Navkljub temu, da imajo različne rase v Tolkienovem svetu svoje specifične karakteristike, so se ustvarjalci odločili, da je čas, da tudi Tolkienova dela doživijo multikulturno obnovo. Tovrstni trendi so vse pogostejši v filmski industriji in v novih nadaljevankah, ko evropske zgodovinske, literarne ali mitološke junake in junakinje upodabljajo temnopolti igralci. Ko so se pojavili prvi napovedniki nadaljevanke je postalo jasno tudi, da so ustvarjalci prezrli mnoge pomembne značilnosti glavnih junakov druge dobe Srednjega sveta, v katero je postavljeno dogajanje, popolnoma postavili na glavo časovnico in dogodke ter si izmislili cel kup novih likov in krajev. Na spletu in v medijih je tako začela predvsem v komentarjih divjati prava bitka med privrženci Tolkiena, ki želijo obraniti njegovo dediščino, vključujoč evropske karakteristike Srednjega sveta, pred progresivno ideologijo, in pripadniki omenjene ideologije, ki se navdušujejo nad multikulturalizacijo Srednjega sveta. 

Sprevračanje Tolkienove »mitologije«

Slednji skupaj z ustvarjalci nadaljevanke in Amazonom vse, ki nasprotujejo tem spremembam, označujejo za »trole« in »rasiste«. Producenti serije namreč trdijo, da je »Tolkien za vse«, vsi argumenti za spremembe v Srednjem svetu, na katere se vsi od Amazona pa do samooklicanih tolkienovskih strokovnjakov sklicujejo, pa se na koncu vrtijo okoli njihovega prepričanja, da je treba Srednji svet posodobiti v skladu z današnjimi zahodnimi multikulturnimi družbami. Prav tako se deloma sklicujejo na Tolkienove besede, ko je ob neki priliki zapisal, da bi rad po vzoru na mite ustvaril bogat literarni svet, ki ga bodo kasneje lahko tudi drugi oblikovali. Vendar pa obstaja velika razlika med nadaljnjim oblikovanjem nečesa in dodajanjem novih zgodb, in med popolnim spreminjanjem bistva same »mitologije«. Amazon počne slednje, saj sprevrača določene trdno ukoreninjene koncepte zgodb Srednjega sveta. 

Že omenjeno vključevanje temnopoltih vilincev ali škratov je problematično, saj je Tolkien južnjaške in vzhodnjaške rase, ki so bile večinoma v službi temnega gospodarja Saurona in pred njim Morgotha, opisal kot temnopolte, orke pa je opisal kot podobne Mongolom. Tu ni šlo za »rasizem« temveč za dejstvo, da je navdih za Srednji svet Evropa, zato so tisti, ki ga poskušajo zavojevati podobni resničnim zgodovinskim zavojevalcem evropskih dežel. Vendar pa to ni edino neposredno odstopanje od njegovih del. Želja da se Tolkienov svet »posodobi« v skladu z danes prevladujočimi kulturnomarksističnimi idejami se odraža predvsem v eni glavnih junakinj nadaljevanke, vilinki Galadriel. 

Močna odstopanja od značilnosti Tolkienovih junakov 

Galadriel je bila mogočna vilinka, hčerka enega vilinskih kraljev in glavna nasprotnica Saurona. Kasneje je nosila tudi enega izmed vilinskih prstanov moči. Vendar pa Galadriel ni bila bojevnica na bojišču, ki bi se borila z mečem, temveč je njen boj proti Sauronu vključeval »višje sile« oziroma neko vrsto »magije«. Njena borba poteka izven bojišča na višji ravni, ki ni dostopna običajnim smrtnikom. V nadaljevanki so seveda to popolnoma prezrli, namesto obenem ženstvene in mogočne Galadriel iz filmov Petra Jacksona, pa je Galadriel iz prstanov moči v skladu z današnjimi feminističnimi prizadevanji »močna ženska«, ki v oklepu in z mečem v rokah neusmiljeno pobija sovrage. Vodila naj bi jo želja, da maščuje brata, ki ga je ubil Sauron. Ob tem njeni drugi bratje sploh niso omenjeni, prav tako ni zaenkrat ne duha ne sluha o njenem možu Celebornu, s katerim je živela v drugi dobi. Navkljub temu, da je v Tolkienovih zgodbah veliko starejša tako od vilinca Elronda kot tudi od vilinskega kralja Gil-Galada, ki vlada vilincem v drugi dobi Srednjega sveta, imata tako Elrond kot Gil-Galad precej pokroviteljski odnos do nje, kot da gre za jezno in razvajeno najstnico, ki noče poslušati staršev. Kaj takega bi bilo v Tolkienovih delih popolnoma nemogoče že zaradi spoštovanja, ki ga je Galadriel uživala. 

Gil-Galad zatem v prvem delu nadaljevanke pošlje jezno Galadriel v Valinor, tu pa naletimo na novo radikalno odstopanje od Tolkiena. Valinor je dežela Valarjev, angelskih bitij, podobnih starim poganskim bogovom Evrope, ki so oblikovali Srednji svet. Nekateri vilinci se jim v prvi dobi »uprejo« zaradi česar so na koncu izgnani. Med njimi je tudi Galadriel. Čeprav ob koncu prve dobe vilinci dobijo dovoljenje, da se, če želijo, vrnejo v Valinor, se Galadriel odloči, da bo ostala v Srednjem svetu. Povsem nemogoče in smešno pa je, da bi lahko namesto Valarjev, Gil-Galad, čeprav vilinski visoki kralj, odločal o tem kdo naj gre v Valinor, kot da gre za nekakšno njegovo zasebno letovišče, kamor pošilja svoje bojevnike na počitnice. Zdi se kot da ustvarjalci Prstanov moči navkljub vsem svojim besedam o tem, da spoštujejo duh Tolkiena, sploh niso brali njegovih knjig. Galadriel zatem v nadaljevanki sredi morja na stotine milj od obale skoči v morje in pristane na otoku, kjer je Numenor, dežela mogočnih zahodnih ljudi. V knjigah Galadriel nikoli ni stopila v Numenor, niti ni imela z Numenorci opravka. Gre le za nekaj primerov odstopanja od Tolkienovega Srednjega sveta, v prihodnjih nadaljevanjih pa se bo to verjetno le še stopnjevalo. Zaradi tega po ogledu prvega dela lahko bralcu priporočim, da ne izgublja časa z gledanjem nadaljevanke, ki je pljunek v oči vsem ljubiteljem Tolkiena, temveč naj raje vzame v roke njegove brezčasne knjige ali pa si znova ogleda trilogijo Gospodar prstanov v režiji Petra Jacksona, po možnosti razširjeno verzijo. 

Bo poskus »posodabljanja« Tolkienovih del spodletel?

Če je bil marsikdo od Tolkienovih bralcev zaskrbljen, da bo Amazon uničil in sprevrgel njegovo dediščino, se vse bolj zdi, da tovrstni poskusi ne bodo popolnoma uspešni, saj nadaljevanko mnogi zavračajo. Ne le tisti, ki jih moti multikulturalizacija Srednjega sveta, temveč tudi mnogi drugi ljubitelji Srednjega sveta so razočarani nad njo in močno kritični do omenjenih in drugih sprememb. Kljub temu, da si je prvi del nadaljevanke ogledalo kar 25 milijonov gledalcev, so mnogi očitno precej nejevoljni, saj je bilo pod nadaljevanko na kanalu Amazon Prime onemogočeno komentiranje serije, ker naj bi po njihovih besedah tako hoteli »nevtralizirati« trole. »Trol« pa je očitno vsakdo, ki je kritičen do katastrofalne nadaljevanke. Seveda je to razumljivo, saj je Amazon v Prstane moči vložil kar pol milijarde evrov, tako da bi bil neuspeh nadaljevanke, ki postaja iz dneva v dan dejstvo, za njih ogromen udarec. Kljub temu se zdi, da bo serija polom, Amazon pa skuša omejevati škodo tako, da označuje mnoge Tolkienove privržence za »trole« in »rasiste« in omejuje komentarje. Tudi na spletnem portalu rottentomatoes.com, kjer so objavljene ocene filmov in nadaljevank, najdemo velik prepad med oceno kritikov, ki so nadaljevanki dali visoko oceno 85 odstotkov in med gledalci, ki so ji dali le 39 odstotkov. Očitno bo poskus posodabljanja Tolkienove dediščine klavrno propadel, saj jo vse bolj množično zavračajo vsi, ki resnično cenijo dela profesorja Tolkiena. Ob tem je celo Elon Musk na Twitterju zapisal, da se Tolkien zaradi Prstanov moči »obrača v grobu«.