Piše: Bob Seely

Bosna je morda tik pred državljansko vojno. Belorusija meče migrante z Bližnjega vzhoda na poljsko mejo. Rusija krepi sile na vzhodni meji Ukrajine.

Ti dogodki se v vrsti žarišč v vzhodni Evropi razvijajo z zastrašujočo hitrostjo. Posamezni dogodki imajo zapletene korenine, vendar si ne smemo delati iluzij: za vsemi stoji ruski diktator Vladimir Putin.

General Sir Nick Carter, odhajajoči načelnik obrambnega štaba, ima prav, ko pravi, da moramo biti pripravljeni na spopade. To se sliši šokantno, vendar smo žal dolga leta ignorirali pravo naravo ruskega režima in se nismo želeli soočiti z bolečimi posledicami, ki jih to pomeni.

Odločitev Nemčije, da začasno prekine odobritev zelo spornega ruskega plinovoda NordStream 2, je začetek, a če ta odločitev ne bo trajna, bo to veliko premalo in veliko prepozno.

Izkoriščanje migrantov kot orožje v Belorusiji ni novost. Dogaja se le v obsegu, ki so ga zahodne vlade končno opazile. V sirski državljanski vojni jo je na veliko uporabljal Asadov režim, leta 2016 Rusija na norveški meji, letos poleti pa Belorusija. Je eno od številnih orodij hibridnega konflikta, ki ga izvajajo Rusija in njeni zavezniki.

Glede te oblike spopadov še vedno vlada zmeda. Hibridna vojna ni “nevojaški” konflikt. Gre za združevanje vojaških in nevojaških orodij državne moči v enotno celoto, kar je jasno zapisano v ruski vojaški doktrini. Ta doktrina trdi, da je prva značilnost sodobnega konflikta “integrirana uporaba vojaške sile, političnih, gospodarskih, informacijskih in drugih ukrepov nevojaškega značaja, ki se izvajajo s … silami za specialno delovanje”. Sodobno hibridno vojskovanje oborožuje in združuje vsa državna orodja v službi konflikta.

Putinov Kremelj se na konflikt pripravlja že vse od leta 2007, ko je v govoru v Münchnu razglasil novo dobo sovražnosti. Njegove besede so nervozne zahodne države večinoma prezrle, saj so se običajno izgovarjale, da je Putin govoril notranjemu občinstvu.

Putin želi v svojem zadnjem desetletju na oblasti storiti tri stvari: prvič, uničiti neodvisno ukrajinsko državo, drugič, razbiti Nato in tretjič, utrditi vlogo Rusije kot neliberalne tekmice Zahoda. Tvegal bo vojno, saj je računal, da bo zaradi strateško pogubne energetske politike Nemčije, ki ukinja jedrsko energijo in postaja vse bolj odvisna od ruskega premoga in plina, EU prva pomežiknila. Predsednik vlade ima prav, ko pravi, da mora EU izbrati med plinom in Ukrajino. Kljub današnji odločitvi Nemčije bo EU verjetno izbrala slednjo, kar je posledica dolgoročne šibkosti evropskega vodstva.

Če se dotaknemo prvega od treh Putinovih ciljev, se ne strinja z Ukrajino, ki bi bila ločena od Rusije. Po ukrajinski prozahodni oranžni revoluciji leta 2004 je Kremelj z nevojaškimi sredstvi vodil konflikt proti Ukrajini. Ta vključujejo uporabo ruskega pravoslavja (kultura), vpliv oligarhov (gospodarstvo), korupcijo in izsiljevanje (stara orodja KGB), propagando prek ruske televizije in medijev (informacijske operacije), nadzor nad političnimi strankami (politika), vse to pa je pomešano z občasnimi atentati in drugimi vohunskimi orodji.

Ukrajino mu je le za las uspelo potegniti nazaj v rusko strateško orbito. Ko je leta 2014 proruska skorumpirana vlada padla, je Putin ukazal priključitev Krima in začel vojno na vzhodu Ukrajine, pri čemer je ustanovil in oborožil paravojaške skupine, v resnici pogosto ruske pogodbene vojake in osebje varnostnih agencij.

Letos poleti je Putin v eseju O zgodovinski enotnosti Rusov in Ukrajincev ter v naknadnem intervjuju namignil, da ne priznava Ukrajine v njenih sedanjih mejah. S tem je nakazal svojo namero. Želi zasesti ozemlje ob obali Črnega morja do Odese in Moldavije. Ni treba posebej poudarjati, da v Ukrajini Putinove ambicije nimajo skoraj nobene podpore. Putinove vojne so pomagale oblikovati sodobno ukrajinsko državo, ki je nasprotovala ruskemu avtoritarizmu.

Zaradi oboroževanja, ki ga plačujejo odvisniki od fosilnih goriv v EU, bo Putin morda tokrat poskusil z bolj konvencionalno invazijo, vendar bo integrirana mešanica taktik in orodij še vedno vključevala provokacije, kibernetske napade, prevare ter vrsto vojaških in nevojaških orodij. Spodbujanje etničnega nasilja – dejansko nadzorovanega konflikta – v Bosni in zaostrovanje begunske krize v Belorusiji lahko služita kot strateška odvrnitev pozornosti. Toda Putinov glavni cilj je in bo Ukrajina.

Putin želi uničiti tudi Nato. Tako kot številni teoretiki zarote iz KGB verjame, da je Zahod uničil ZSSR. Prepričan je, da so demokratične revolucije zarota Zahoda, ki želi spodkopati proruske režime in samo Rusijo. Želi se maščevati; za ZSSR, za izgubo baltskih republik, za izgubo ruskega imperija v vzhodni Evropi. Razkritje sklerotične EU in nervoznega Nata kot papirnatih tigrov (čeprav ne bo napadel baltskih republik, ki so članice Nata) mu bo prineslo zmago, po kateri hrepeni. Želi se maščevati za ponižanje Rusije, za katero v celoti krivi Zahod.

Tretjič, Putinov konflikt in nenehna vojna propaganda v Rusiji mu pomagata nadzorovati lastno prebivalstvo in mu dajeta prostor za preoblikovanje ruske državne identitete v nasprotju s tem, kar vidi kot pokvarjene zahodne vrednote. Zunanja vojna, resnična v Ukrajini, doslej virtualna proti Zahodu, omogoča ta notranji nadzor in preoblikovanje ruske identitete. Prekiniti mora delovanje demokracije v Kijevu, da bi zagotovil, da se ne bo mogla ukoreniniti v Moskvi.

Podobe spopadov, ruska letala, ki v Črnem morju preletavajo plovila ZDA in Združenega kraljestva, izkrcavanje padalcev v Belorusiji in ponavljajoče se grožnje z uporabo jedrskega orožja, so namenjene prikazu oborožene Rusije, ki je pripravljena na boj proti dekadentnemu Zahodu – kot da se ZSSR ni nikoli končala. Rusko prebivalstvo je že skoraj 20 let deležno vse bolj intenzivne propagande.

Ankete kažejo, da številni Rusi ne pričakujejo le vojne z Zahodom, ampak tudi jedrski spopad. Putin je svoje ljudi pripravljal več let. Zdaj se odloča, ali, kaj in koliko bo tvegal, da bi uresničil svoje tri ambicije.

Bob Seely je konservativni poslanec za Isle of Wight

Vir: The Telegraph

 

 

 

Prejšnji članekJudit Varga: “Smo proevropska in konservativna alternativa liberalnim politikam”
Naslednji članekMünchen: Solidarnostni shod AfD pred poljskim predstavništvom – SPD želi v sodelovanju z Lukašenkom pripeljati migrante

PUSTITE KOMENTAR

Prosim vnesite svoj komentar!
Prosimo, vnesite svoje ime tukaj