Rusija sredi vojne

Piše: Álvaro Peñas 

Dve leti sta minili, odkar je Rusija začela svojo invazijo na Ukrajino, evfemistično imenovano “posebna vojaška operacija”; agresivno vojno, ki je imela, ali je bila vsaj kot tako objavljeno, podporo ruskega prebivalstva. Zdi se, da se ta podpora ohranja, tudi ob upoštevanju zelo ostre represije proti vsem, ki so protestirali proti invaziji, čeprav se po podatkih, ki jih je objavil Inštitut za preučevanje in analizo konfliktov v Rusiji (IKAR), zmanjšuje. Ta ukrajinska ustanova je namenjena analizi socioloških študij v Rusiji z uporabo enakih parametrov in metodoloških orodij kot ruski sociologi, ki v mnogih primerih ne morejo opravljati svojega dela v svoji državi bodisi zato, ker jih lahko zaprejo zaradi obtožbe širjenja dezinformacij o ruski vojski oz. drugih podobnih obtožb. Uporabljena metoda je računalniško podprto telefonsko anketiranje (CATI), tehnika telefonskega anketiranja, pri kateri anketar sledi skriptu, ki ga zagotovi računalniška aplikacija, ki je integrirana v zbirko podatkov, iz katere se črpajo podatki.

V državi, kjer že nešteto opozicijskih osebnosti umre v bizarnih okoliščinah in kjer je za prikazovanje praznega protivojnega kosa papirja zagrožena zaporna kazen do 15 let, je logično, da nobena anketa ne more odražati realnosti, ker se bodo Rusi bali spregovoriti. Vendar pa Oleksandr Shulga, direktor IKAR-ja, trdi, da so Rusi zelo pripravljeni na pogovor, čeprav se »naša vprašanja očitno ne nanašajo neposredno na Putina ali vladajočo stranko, nekaj, kar bi anketiranca lahko odvrnilo, in naše prvo vprašanje je vedno: Kaj je vaša vsakodnevna največja skrb?«

Nova raziskava, ki jo je IKAR izvedel ob drugi obletnici začetka vojne, je pokazala bistveno spremembo v odgovoru na to vprašanje. Pred dvema letoma je bila to »specialna vojaška operacija«, ki pa se je v tem času znižala s 50 na 22 odstotkov, zaskrbljenost glede gospodarske situacije ter nizkih plač in pokojnin pa je v sitem času zrasla s 25 na 40 odstotkov. “Po eni strani je slaba novica ta, da se zdi, da so se Rusi navadili na vojno, da je vojna postala rutina in da je zgolj eden izmed problemov. Po drugi strani pa gospodarsko breme za rusko prebivalstvo narašča in vsa propaganda, ki trdi, da ne čutijo vpliva sankcij, je lažna in da Rusi zaradi tega trpijo vsakodnevno.

Shulgine trditve o ruski propagandi glede učinkov sankcij na rusko prebivalstvo nas vrnejo k obisku Tuckerja Carlsona v Rusiji. Po kontroverznem intervjuju z Vladimirjem Putinom je ameriški novinar objavil serijo videoposnetkov, v katerih je obiskal supermarket v Moskvi in se čudil stvarem, kot so nakupovalni vozički in tekoče stopnice. Tucker je bil ogorčen nad tem, kako poceni in dobra je bila hrana v primerjavi z ameriško v videoposnetkih, ki so vse preveč spominjali na film The Interview iz leta 2014, v katerem ameriški novinarji obiščejo Severno Korejo, da bi intervjuvali vrhovnega voditelja. V filmu je prizor, ki prikazuje supermarket, poln hrane, čeprav je kruta resničnost, da so Severnokorejci lačni. »Če uporabimo nominalne številke, kot sta BDP ali industrijska proizvodnja, je videti, da gre vse dobro, vendar je bilo enako s Sovjetsko zvezo,« pravi Shulga, »proizvodnja narašča, vendar na področju orožja. To je klasični »Kanonen oder Butter«- topovi ali maslo.«

Za Shulgo pa je intervju ponudil nekaj zelo pomembnih podrobnosti, kot je pretirano dolgo časa, ki ga je ruski predsednik porabil za zgodovinsko utemeljitev invazije na Ukrajino, kar je mnenje, ki ga deli relativna večina ruskega prebivalstva. Septembra 2023 je anketa IKAR pokazala, da 45 odstotkov Rusov meni, da je zgodovinska pravičnost pomembnejša od mednarodno priznanih meja, v primerjavi z 39 odstotki, ki menijo nasprotno. Ta podrobnost bi morala biti pomembna za tiste, ki verjamejo, da se bodo ekspanzionistični apetiti Moskve v Ukrajini končali. Druga velika utemeljitev je denacifikacija, ki je Putin ni pojasnil, a po kremeljski miselnosti nima nobene zveze z nacizmom. »Denacifikacija pomeni odpravo ukrajinske nacionalne identitete in vseh njenih atributov: jezika, kulture, simbolov, zgodovine in tako naprej. In to je največkrat ponavljajoči se kliše v ruskih medijih,« ugotavlja Shulga.

Toda kljub propagandnemu trudu podatki razkrivajo, da je število Rusov, ki razumejo cilje invazije, upadlo. Februarja 2023 je bila 74-odstotna, zdaj je 64-odstotna. “Moralo bi se povečati, ker je bilo v tem letu več deset tisoč Rusov ubitih in ranjenih, na tisoče ujetih, na ruskem ozemlju pa so bili napadi na rafinerije in vojaške objekte,” pravi Shulga. Tisti, ki pravijo, da razumejo cilje vojne, seveda kot glavni cilj navajajo denacifikacijo, šestnajst odstotkov jih navaja demilitarizacijo Ukrajine, prvič pa se med odgovori navaja tudi širitev Nata. To je odraz povečanega vztrajanja v propagandi, da se Rusija dejansko bori proti Natu.

A ni se zmanjšal le odstotek tistih, ki razumejo cilje vojne, ampak tudi tistih, ki menijo, da posebna vojaška operacija poteka po načrtih. Pred letom dni jih je bilo 56 odstotkov, zdaj pa 46 odstotkov, hkrati pa jih 40 odstotkov meni, da vojna ne poteka po načrtih. »Ruse smo vprašali, ali bi podprli odločitev o jutrišnji končanju vojne, in strinjali so se z 72 odstotki. Po eni strani nekateri menijo, da je cena vojne previsoka; po drugi strani pa mnogi menijo, da so cilji posebne vojaške operacije v celoti doseženi, 45 %, ali delno doseženi, 56 %. To je normalno, saj je bila vojna po njihovi uradni statistiki dobljena že pred dvema letoma,« sklene Shulga.

Zelo pomemben podatek je tudi porast nasprotovanja novi množični mobilizaciji s 60 % na 74 %, še bolj med mladimi, 84 %. To pojasnjuje dejstvo, da ima 70 % Rusov sorodnike ali znance, ki so bili mobilizirani, 60 % pa jih pozna nekoga, ki je padel v vojni. Ob drugi obletnici specialne vojaške operacije narašča pesimizem do vojne in nerazumevanje njenih ciljev. »Vendar,« pravi Shulga, »ne moremo delati nobenih iluzij. Podatki so pomembni, a podpora za invazijo še vedno ostaja.«

Čeprav smrt Navalnega v zaporu ni del te raziskave, sem dr. Shulgo vprašal o tem: »Mislim, da obstaja vzporednica z intervjujem s Tuckerjem Carlsonom. Putin je 45 minut govoril o lažni zgodovini, ker je bila zanimiva zanj, ne za Carlsona in ne za zahodno javnost. Morda se nam zdi neracionalno, a njemu ni iracionalno. Enako velja za Navalnega, za nas trenutno ni logičnih političnih razlogov za atentat nanj in tudi propaganda uporablja isto razmišljanje, vendar tudi z zahodnega vidika ne bi bilo logično nasprotnika zastrupiti, postaviti v zapor in ga tri leta pozneje umoriti. Ne sledimo logiki Kremlja in Putina in po njihovi logiki ga je bilo treba ubiti. Gre za drugačno miselnost, to so njihovi iracionalni razlogi, kot so že večkrat dokazali.”

Vir: https://europeanconservative.com/articles/commentary/russia-in-the-midst-of-war/