Piše: Álvaro Peñas
Intervju s Tatjano Kungurovo, rusko opozicionistko, ki skupaj z možem Aleksejem Kutalo, ki je v ZDA priznan kot politični begunec, živi v Argentini.
Kdaj ste zapustili Rusijo?
Rusijo sem zapustila leta 2012. Z možem sva pripadala organizaciji RONS (Russkiy Obtche-Nacionalnyi Soyuz – Ruska vsenacionalna zveza), ki je bila usmerjena v pravoslavne krščanske in domoljubne vrednote in jo je vlada prepovedala. Bila sva zelo aktivna člana, kar je imelo posledice.
Kaj je organizacija počela?
Na ulici smo večino svojega aktivizma usmerili v boj proti splavu, ki je v Rusiji strašen problem. Kandidirali smo tudi na volitvah na lokalni ravni in se poskušali pridružiti koaliciji za Dumo, ruski parlament. Nismo mogli, ker je bila naša organizacija leta 2011 prepovedana. Nismo bili edini, Putin je odpravil vso neodvisno opozicijo, levo ali desno. In kljub vsemu temu Putinovemu nacionalističnemu populizmu in domnevnemu zagovarjanju družinskih vrednot je resničnost povsem drugačna, gre za navaden populizem. V Rusiji je nacionalizem prepovedan in označen kot “ekstremizem”. Kadar je to v Putinovem interesu, uporabi vso levo-liberalno retoriko, da bi odpravil vsako nacionalistično opozicijo, kolektivno ali individualno.
Kaj je pomenila prepoved?
Začeli smo imeti resne težave. Decembra 2009 nas je zgodaj zjutraj obiskala policija, splošna policija in policija za obvladovanje nemirov, ki jo je spremljal častnik iz službe FSB za zaščito ustavnega reda in boj proti terorizmu. Oddelka, ki je bil v preteklosti povezan s KGB in NKVD ter je veljal za naslednika petega direktorata KGB, namenjenega boju proti disidentstvu in “ideološki sabotaži”, pozneje pa preoblikovan v direktorat za zaščito sovjetskega ustavnega sistema. Vstopili so pod pretvezo, da iščejo eksploziv, in nam vzeli računalnike, knjige, letake proti splavu itd. S tem se je začel postopek proti nam, saj so bila po mnenju FSB v njem ekstremistična besedila in to je bil navedeni razlog za prepoved.
Po prepovedi smo prenehali s svojimi dejavnostmi, vendar smo še naprej objavljali novice z naše spletne strani, FSB pa je proti nam sprožila kazenski postopekpo členu 282., ki je oznaka, ki se običajno uporablja proti desničarski opoziciji, zaradi “spodbujanja sovraštva ali sovražnosti ter poniževanja človekovega dostojanstva”.
Kakšne so kazenske posledice tega kodeksa?
Če sodeluješ in obsojaš svoje tovariše in prijatelje, se ti ne zgodi nič, lahko te celo rekrutirajo, da delaš zanje. Če to zavrnete, vas čaka do šest let zapora. Zavrnili smo sodelovanje in doživeli še štiri preiskave in več zaslišanj. Da bi pritisnili na nas, so enako storili tudi našim bratom in sorodnikom, čeprav nikoli niso bili del organizacije. Nikoli nismo storili ničesar nezakonitega, vendar se zdi, da je drugače.
Kaj so obsegala zaslišanja?
Zastraševali so nas in nas nagovarjali k sodelovanju. Nikoli nisem bila žrtev fizičnega nasilja, moj mož pa je bil med zadnjim priporom žrtev fizičnega nasilja s strani drugih zapornikov. Vprašali so nas tudi, zakaj ne sledimo moskovskemu patriarhatu. Nismo del uradne ruske cerkve, ampak del pravoslavne cerkve v tujini, neodvisne cerkve, ki je nastala, ko so beli Rusi zaradi boljševiške zmage zapustili svojo domovino. Ne priznavam moskovskega patriarha, sem protikomunist in ne maram rdeče cerkve, ki je sodelovala pri preganjanju novomašnikov.
In kaj se je zgodilo potem?
Leta 2012 so mojega moža aretirali in poslali v zapor. Zapustila sem svoj dom in odšla v Moskvo, tam sem najela odvetnika, da bi branil mojega moža, od tam pa sem odšla v Ukrajino. Tam so mi veliko pomagali drugi kristjani, ki so razumeli, kaj doživljamo, in zbrala sem sredstva za plačilo moževe obrambe. Ukrajina je zame država, ki me je rešila. Dokazi proti mojemu možu niso bili zelo močni in so ga izpustili, zato je zapustil Rusijo in se mi pridružil v Ukrajini, nato pa sva odšla v Argentino.
Ali ste v Argentini dobili politični azil?
Ne, status političnega begunca je tu namenjen le levičarjem. Ko so videli, da sva proti Putinu, da sva konservativna in krščanska ter da sva sovražnika kičnerizma, so najino prošnjo zavrnili. Objektivna realnost Rusije ni ustrezala njihovi pripovedi. Moj mož je leta 2019 vendarle dobil status političnega begunca v ZDA, prav tako nekdanji predsednik naše organizacije Igor Artiomov.
Vir: El Correo de España
Slovenian