Vlad Cubreacov: “Republika Moldavija se bo raje ponovno vključila v Romunijo kot pa v EU”

Piše: Álvaro Peñas

Intervju z Vladom Cubreacovom, novinarjem in nekdanjim poslancem moldavskega parlamenta. Cubreacov je bil vodja oddelka za verske zadeve na ministrstvu za kulturo in verske zadeve (1991-1994), član parlamentarne skupščine Sveta Evrope (odbor za kulturo, znanost in izobraževanje) ter predstavnik metropolitanske cerkve v Besarabiji pri Evropskem sodišču za človekove pravice. Med letoma 1994 in 2009 je bil poslanec Krščansko-demokratske ljudske stranke (PPCD), desničarske stranke, ki je bila kot opazovalka pridružena Evropski ljudski stranki, od leta 2009 pa nima parlamentarnega predstavništva. Leta 1994 je bil avtor “Cubreacovega amandmaja”, s katerim moldavska ustava priznava zakonsko zvezo kot zvezo moškega in ženske. Cubreacov je prejel križ romunskega patriarhata za laike, križ bratovščine Svetega groba Ruske federacije in odlikovanje za zasluge metropolita Moldavije in Bukovine.

Prejšnji teden je ruski propagandist Vladimir Solovov na italijanski televiziji dejal, da je končni cilj ruske ofenzive doseči mejo s Pridnestrjem, kjer 1.500 ruskih vojakov podpira separatistične sile. Če bo Rusija dosegla ta cilj, naj se Moldavija pripravi na najhujše?

Zagotovo da. Če bodo ruske enote zasedle mesto in območje Odese, bodo naslednji cilj Rusije Kišinjev in preostalo ozemlje do reke Prut. Po Ukrajini je Republika Moldavija potencialno druga žrtev ruske ekspanzije v naši regiji. Poleg tega, kar je povedal Solovjov, bi omenil tudi, da je 18. marca 2022 na slavnostni prireditvi v olimpijskem kompleksu Lužniki v Moskvi, posvečeni obletnici priključitve Krima, zapeli “Ukrajina in Krim, Belorusija in Moldavija, to je moja država”, seveda ob aplavzu Vladimirja Putina. Republiko Moldavijo v Moskvi vidijo kot del tako imenovanega “ruskega sveta”.

Ali je spričo ruskega vdora v Ukrajino ponovna združitev Moldavije in Romunije nujnejša kot kdaj koli prej?

Ko Republiki Moldaviji vzamemo vse, ji ostane le še Romunija. Ponovna združitev Republike Moldavije z zgodovinsko in etnično domovino Romunijo je zgodovinsko nujna – tudi brez ruskega vdora v Ukrajino. Če pozorno preberemo Deklaracijo o neodvisnosti Republike Moldavije z dne 27. avgusta 1991, vidimo, da pušča odprto možnost ponovne združitve z Romunijo, imenovano “zgodovinski in etnični prostor njenega nacionalnega razvoja”.

Ponovno združitev podpira 74 % Romunov in 44 % Moldavcev, ta delež pa se še povečuje. Ali menite, da sta romunski in moldavski politični razred pripravljena sprejeti ta izziv?

Ponovno združitev obeh romunskih držav je treba obravnavati kot kumulativen in organski proces. Ti odstotki, ki ste jih omenili, odražajo prvo možnost anketirancev iz obeh romunskih držav. 44 % kot prvo politično možnost za združitev z Romunijo je treba povezati z drugimi odstotki glede možnosti prebivalcev Moldavije. Tako jih je 35 % že obnovilo romunsko državljanstvo (več kot 1 milijon ljudi od 3 milijonov), še 18 % pa jih je zaprosilo za ponovno pridobitev romunskega državljanstva. Prav tako je 37 % prebivalcev že zapustilo zlorabljeno jurisdikcijo moskovskega patriarhata, ki je bila vzpostavljena leta 1940, in se že vrnilo pod jurisdikcijo romunskega patriarhata, ki je mimogrede največja pravoslavna cerkev v Evropski uniji in Natu ter je v velikem kanonskem sporu z moskovskim patriarhatom. Procesi ponovnega vključevanja Romunov, ki živijo v Besarabiji, v družbeno telo Romunije so po mojem mnenju odločilni za prihodnost prostora med Prutom in Dnjestrom.

Dejali ste, da je težava v Moldaviji v tem, da so številni politiki prevzeli tezo “hommo euroasianus” Aleksandra Dugina, ki je nova različica “hommo sovieticus” in katerega platforma je nov, odkrit in radikalen izraz tradicionalnega ekspanzionizma Moskve.

Politiki, o katerih govorite, so zdaj v opoziciji in imajo velike pravne težave zaradi korupcije iz časa, ko so bili na oblasti v Kišinjevu in so si brez večjega uspeha prizadevali za geostrateško preusmeritev k Moskvi. Očitno je, da več kot 82 % prebivalcev Republike Moldavije, etničnih Romunov, pripada Evropi in latinskemu svetu, ki nimata nič skupnega z Azijo ali moskovsko Evrazijo, ki jo nekateri imenujejo Asiopa. Nenavadno in paradoksalno je, da se sedanji režim v Kišinjevu, ki se razglaša za proevropskega, nekako vrača k stari sovjetski liniji in skuša iz “homo sovieticus” preiti v nekakšen moldavski državljanski narod, ki bi se razlikoval od romunskega naroda, ki mu zgodovinsko pripada in od katerega ga je leta 1940 brutalno ločil sovjetski režim. To je eden od razlogov, zakaj vse večji del volivcev obrača hrbet sedanjemu režimu, kar bo potrjeno na naslednjih volitvah.

Ta evrazijstvo predstavlja Rusijo kot oporišče in promotorko tradicionalnih in krščanskih vrednot, vi pa uporabljate izraz “alkoholni imperij”, zakaj?

Glavni značilnosti moskovskega režima sta njegovo imperialno bistvo in izvor iz KGB. Predstavlja se kot zagovornik in promotor krščanskih vrednot, vendar krščanstvo uporablja v politične in propagandne namene. Vemo, kako je živeti v tem imperiju, ki smo ga poznali v vseh njegovih pojavnih oblikah. To nas sili, da smo realistični. Realnost potrjuje, da je Ruska federacija daleč od tega, da bi bila krščanska sila. Večino prebivalstva v Ruski federaciji sestavljajo ateisti. Od militantnega državnega ateizma iz sovjetskih časov do naprednega globalističnega ateističnega sekularizma je le en korak. Po statističnih podatkih je le 2 % Rusov izjavilo, da vsaj enkrat na leto obiskujejo pravoslavne cerkve. Zanimivo dejstvo: število pravoslavnih cerkva v Ruski federaciji je enako številu cerkva v Romuniji, sedemkrat manjši državi.

Po uradnih podatkih je v različnih stopnjah alkoholizma več kot 42 milijonov ljudi, kar Rusko federacijo uvršča na sramotno prvo mesto na svetu. Prav to dejstvo je državo pritegnilo k vzdevku “imperij alkoholikov”, ki si ga nisem izmislil; dejansko sem ga prevzel iz ruskih medijev. Muslimansko in budistično prebivalstvo v Ruski federaciji je zelo verno in običajno zavrača pitje alkohola. Tako je več kot 42 milijonov alkoholikov večinoma ruskih moških in žensk.

Kljub temu nostalgija po “hommo sovieticus” še vedno obstaja, kar je bilo razvidno na demonstracijah ob dnevu zmage 9. maja, na katerih so socialisti in komunisti ponovno pokazali vse sovjetske pripomočke. Ali menite, da so ukrepi moldavske vlade proti ruski in neosovjetski propagandi zadostni?

Vsekakor ne.

V Kišinjevu in številnih drugih krajih lahko vidimo spomenike komunistične propagande v času sovjetske okupacije. Prav tako lahko vidimo, da je tam veliko sovjetskih tankov in topov, usmerjenih proti Romuniji in Evropski uniji … Na našo veliko žalost moldavska vlada in parlament tudi še nista odobrila umik tajnosti arhivov KGB do leta 1991.

Evropejstvo režima v Kišinjevu je na žalost deklarativno in fasadno. Sedanji režim v Republiki Moldaviji je za razliko od režima v Kijevu zelo blizu lokalni strukturi ruske pravoslavne cerkve, kar ji še dodatno zagotavlja privilegiran položaj v družbi. Očitno je, da je ruska cerkev aktivna agentka moskovskega imperializma in izvaja duhovni nadzor nad moldavskim prebivalstvom.

Drugi paradoks je, da sedanji režim v Kišinjevu zavrača začetek postopkov za izstop iz Skupnosti neodvisnih držav (SND), ki jo obvladuje Moskva. Glede na anketo, ki je bila lani izvedena v Moldaviji – torej pred rusko vojaško agresijo v Ukrajini -, je bila polovica vprašanih za izstop iz SND.

Štiriindvajsetega junija sta Moldavija in Ukrajina uradno postali kandidatki za članstvo v EU. Kaj menite o tej odločitvi?

Ta odločitev je bila pričakovana in jo je mogoče razložiti v tem zapletenem kontekstu regionalne varnosti. Vendar ne pomeni ničesar, dokler niti Ukrajina niti Republika Moldavija ne izpolnjujeta najpomembnejših zahtev za članstvo v EU. Turčija, na primer, je kandidatka že od leta 1999, vendar so pogajanja precej težavna.

Možnost pristopa Moldavije k EU je zelo oddaljena, da ne rečem iluzorna. Medtem pa njeni državljani postanejo del EU z mehanizmom ponovne pridobitve romunskega državljanstva. To ne bi smelo nikogar prestrašiti, saj je vpliv na EU majhen. Republika Moldavija je najmanjša med vsemi zunanjimi sosedami EU in ima 0,67 % celotnega prebivalstva v primerjavi s prebivalstvom EU.

Republika Moldavija se bo raje ponovno vključila v Romunijo kot v EU. Počasno in nadzorovano vključevanje državljanov Republike Moldavije v EU prek Romunije je boljše od šoka, ki bi ga povzročil nepripravljen pristop države k EU.

Ponovna združitev z Romunijo je neizogibna in je odgovor na naravno zgodovinsko potrebo!

Če bi Ukrajina imela zgodovinsko in etnično domovino v EU in Natu, kot jo ima Republika Moldavija, vam zagotavljam, da ne bi več zaprosila za status države kandidatke, ampak bi se nemudoma združila s svojo zgodovinsko domovino.

Primer majhne latinske Republike Moldavije, ki je resnično romunska, se ne razlikuje le od primera velike slovanske Ukrajine, ampak je edinstven tudi v evropskem kontekstu.

Vir: El Correo de España