Vsi proti Janši

Piše: Álvaro Peñas

Ob drugem krogu francoskih volitev, v katerem sta se pomerila suverenistka Marine Le Pen in globalist Emmanuel Macron, so ostale druge, prav tako pomembne volitve ostale neopažene. To velja za slovenske parlamentarne volitve, ki potekajo danes, v nedeljo. Na volitvah se bosta pomerila sedanji konservativni premier Janez Janša in “ekološko-liberalni” nasprotnik Robert Golob, 1,7 milijona Slovencev pa bo volilo 88 poslancev ter dva predstavnika italijanske in madžarske manjšine.

Na zadovoljstvo Bruslja, ki je Slovenijo obsodil zaradi domnevnega pomanjkanja pravne države, bi te volitve lahko pomenile poraz konservativnega predsednika vlade in njegove stranke SDS. Poraz, ki bo po poročanju Europa Press hud udarec za srednjeevropski populizem. Zaradi dobrih političnih in osebnih odnosov z Viktorjem Orbánom – oba sta bila predana protikomunistična borca – in podpore Višegrajski skupini je Janša v središču pozornosti medijev in evropskih “naprednjakov”, zaradi česar je postal “avtoritaren” in “populističen” voditelj. Za razliko od Orbána pa SDS ostaja članica Evropske ljudske stranke.

Ob invaziji na Ukrajino se je Janša zavzemal za sankcije proti Rusiji in je skupaj s predsednikoma vlad Poljske Mateuszom Morawieckim in Češke Petrom Fialo z vlakom odpotoval v ukrajinsko prestolnico na srečanje z Zelenskim, medtem ko so jo ruske enote poskušale obkoliti. Simbol njegove nedvoumne podpore ukrajinski stvari. Konec februarja je Janša na tiskovni konferenci opozoril, da bo padec Ukrajine povzročil učinek domin: “Naslednja bosta Moldavija in Gruzija, verjetno bodo sledile baltske države, na Balkanu pa se bodo stvari začele kuhati.« Slovenski premier ni navedel, na kaj je mislil, čeprav je vse več glasov, ki opozarjajo na težave v Bosni in Hercegovini.

Invazijo je obsodil tudi opozicijski kandidat Robert Golob, čeprav njegova podpredsednica Marta Kos odločno nasprotuje pošiljanju orožja Ukrajini in se zavzema za dialog z Moskvo. Golob je 16 let vodil slovensko energetsko družbo GEN-I, politične izkušnje pa je pridobil kot podpredsednik zdaj že ukinjene politične stranke Pozitivna Slovenija, ki jo je vodil sedanji ljubljanski župan Zoran Janković.  Janković je od Vladimirja Putina prejel red prijateljstva za svoja prizadevanja za spomin na padle sovjetske vojake v Sloveniji.

Golobova stranka Gibanje Svoboda je bila ustanovljena januarja letos in obljublja “obnovitev zahodnoevropskih vrednot in pravne države”, kar je enak diskurz kot pri neuspešni madžarski opoziciji, ter se opisuje kot “zelena in liberalna stranka”. Po pričakovanjih so ga mediji in Bruselj navdušeno podprli. Objavljene javnomnenjske raziskave kažejo na tehnično neodločen rezultat med Janšo in Golobom, tako da se zdi, da je vse v rokah neodločenih.

Sara Kovač na Nova24tv je včeraj poročala, da nevladna organizacija, povezana z Golobovo stranko, ponuja brezplačne vožnje s taksijem, da bi mobilizirala volivce stranke v njeni ljubljanski trdnjavi. Dejan Jefim, poslovnež, ki je tesno povezan s Srbijo, Rusijo in Jankovićem, financira te brezplačne vožnje s taksijem. Jefim je nekdanji regionalni direktor ruske multinacionalke Yandex, vendar po lastnih besedah ne dela več za Yandex, čeprav te trditve ni mogoče neodvisno preveriti. Jefim je tudi lastnik IT podjetja, ki ima 80-odstotni tržni delež IT opreme za taksi službe v Sloveniji. Zanimivo je, da je hkrati tudi predsednik slovenskega sindikata taksistov.

Po padcu Babisa na Češkem bi lahko bil Janša naslednji “populist”, ki bo padel. Njegov primer je dober primer, kako lahko različne oblasti dosežejo isti cilj. “Zeleno-liberalna” vlada bo pripeljala Slovenijo pod noge Bruslja, če bo Janša dobil četrti mandat, pa se bo močno okrepil domoljubni blok v Srednji Evropi.

Vir: El Correo de España