Zdzisław Krasnodębski: »Potrebujemo več poguma, več socialne in intelektualne doslednosti znotraj evropskih konservativcev«

Piše: Lionel Baland

Zdzisław Krasnodębski je poljski sociolog in filozof, ki je bil univerzitetni profesor v svoji državi in v Nemčiji. Od leta 2014 je poslanec Evropskega parlamenta, izvoljen na listi stranke Zakon in pravičnost (PiS) -politične stranke, ki vlada Poljski in katere predsednik je Jarosław Kaczynski-  kot neodvisni intelektualec, čeprav ni njen član.  Je član skupine Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), ki vključuje stranke Fratelli d’Italia, Švedski demokrati, Vox (Španija), Nieuw-Vlaamse Alliantie (Belgija), JA21 (Nizozemska), … -. Najprej je bil izvoljen v Varšavi, kjer živi, nato pa leta 2019 še v regiji Wielkopolska (Velika Poljska), ki vključuje mesto Poznan na zahodu države. Obakrat je bil vodja liste PiS. Od marca 2018 do julija 2019 je bil podpredsednik Evropskega parlamenta. Lionel Baland se je z njim pogovarjal na gospodarskem forumu v Karpaczu za Breizh-info.

 

Breizh-info: Vaša stranka Zakon in pravičnost (PiS) je konservativna?

Zdzisław Krasnodębski: To pomeni, da je PiS konservativna, vendar morate pojasniti, kaj to pomeni, saj se pomen te besede spreminja. To je mogoče opaziti povsod, v Franciji, v Združenem kraljestvu z “rdečimi torijci” (socialnimi konservativci), v Združenih državah … Nismo konservativni v smislu, da bi bili za minimalno državo, za interese srednjega ali višjega razreda proti socialdemokratom. Za Zakon in pravičnost je značilno to, da želimo zastopati zapostavljene v času preobrazbe, ki je sledila zatonu komunizma. Naše zgodovinske korenine segajo v gibanje Solidarnost (Solidarność) – katerega vodilni osebi sta bila Lech Wałęsa in Anna Walentynowicz -, katerega aktivist sem bil na svoji univerzi, ter v odpor proti nacionalsocialistični nemški okupaciji med drugo svetovno vojno in komunizmu po njej. Večina nas prihaja iz družin, ki so nasprotovale komunizmu, ki je bil na Poljskem vzpostavljen po letu 1945. Smo suverenisti in socialnokonzervativci, zelo konservativni, hkrati pa zagovorniki socialne države.

 

Breizh-info: Po padcu komunizma so zagovorniki tega sistema kljub vsemu poskušali ostati na oblasti?

Zdzisław Krasnodębski: Da, to se vedno zgodi po padcu totalitarnega režima, saj seveda ne moreš zares spremeniti elit. Problem na Poljskem je bil poseben, ker smo imeli zelo močno odporniško gibanje, celo neprimerljivo z Madžarsko ali Češkoslovaško, saj je imelo gibanje Solidarnost deset milijonov članov, imeli pa smo tudi vojno stanje. Vendar je bila država pionirka. Sprememba je bila resnično revolucionarna. Konec osemdesetih let je šlo za nekakšen kompromis med komunizmom in elitami gibanja Solidarnost. To zadnje gibanje se je sčasoma razdelilo na dva tabora, na dve različni skupini. Ena, ki je podpirala kompromis s komunizmom in ni želela premočnega upravljanja ter preizpraševanja preteklosti in odgovornosti komunistov, in druga, bolj radikalna, ki je želela zgraditi novo državo, temeljiteje spremeniti stvari in očistiti institucije sledi komunističnih elit, v zunanjih zadevah, znanosti, medijih … V prvih letih po padcu komunizma je bila glavna linija politične delitve na Poljskem med postkomunizmom in postSolidarnostjo. Danes pa že 15-20 let obstajata dve ločeni skupini, ki izhajata iz Solidarnosti, vendar imata drugačen odnos do komunizma in tudi drugačno pojmovanje razvoja družbe. Ena je bolj tekmovalna, bolj elitistična, bolj osredotočena na velika mesta in na določene privilegije v družbi. Zakon in pravičnost pa se je vedno zavzemal za dekomunizacijo ter za bolj egalitarno in socialno politiko, bolj nacionalno, manj transnacionalno, zagovarjal pa je tudi gradnjo lastnih gospodarskih virov za državo, saj je vsa naša industrija, vzpostavljena v komunizmu, po njegovem padcu propadla. Paradoks Solidarnosti je, da je bilo to gibanje delavcev težke industrije, ki je odpravilo komunizem, vendar je na koncu zaradi gospodarskih sprememb večina teh tovarn in podjetij razpadla, obdelava socialnih stroškov pa je izjemno težka, tudi za nekdanje člane Solidarnosti. In v tem smislu stranka Zakon in pravičnost zastopa interese teh ljudi.

 

Breizh-info: Ko primerjate konservativnost stranke Zakon in pravičnost na Poljskem s konservativnostjo v Združenih državah Amerike z Ronaldom Reaganom in v Združenem kraljestvu z Margaret Thatcher, sta to dve različni koncepciji!

Zdzisław Krasnodębski: Ko se je komunizem bližal koncu, so ljudje iskali alternativo in to je bil prosti trg. Thatcherjeva in Reagan sta bila zelo priljubljena podpornika te ideje. Nekdanji komunisti in del Solidarnosti so postali neoliberalci. Ta del elite Solidarnosti je delavce izdal. Glavni predstavnik te težnje je bil Leszek Balcerowicz, ki je bil glavni arhitekt gospodarske preobrazbe na Poljskem, nekdanji marksist, ki je delal na Inštitutu za temeljne probleme marksizma-leninizma v Centralnem komiteju. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja je postal neoliberalec – in se pridružil sferi Solidarnosti -, nato pa so bili njegovi načrti boleči, brez upoštevanja socialnih stroškov preobrazbe, in v tej smeri je deloval že – med letoma 1989 in 1991 – v vladi Solidarnosti.

Naš konservativizem je tisti, ki ga v Veliki Britaniji imenujejo “rdeči torijci” (socialni konservativci). V konservativnih strankah se pojavlja težnja, da bi rekli: “Zastopamo vse tiste ljudi, ki so v procesu globalizacije poraženci.”, kot v primeru Donalda Trumpa. Znana je knjiga Davida Goodharta z naslovom The Road to Somewhere (Pot nekam): The Populist Revolt and the Future of Politics (Populistični upor in prihodnost politike) kaže, da je glavna ločnica v današnji družbi med “kjerkoli” in “nekje”, pri čemer so prvi kozmopoliti, ki lahko živijo povsod, drugi pa so od nekod, imajo korenine v določeni državi ali regiji. Ta pojav lahko opazujemo v številnih državah: v Franciji, na Poljskem, v Združenih državah Amerike. Mislim, da je to spodbuda za obnovo konservativizma, saj ti ljudje želijo živeti v tradicionalni družini in imeti tradicionalno kariero, imeti življenjski prostor v majhnem mestu, dober javni prevoz in kulturne ustanove. Naša vlada obnavlja avtobusne povezave med majhnimi mesti in poskuša ponovno uvesti železniške povezave, saj je bilo vse to porušeno.

V tem smislu nam naši nasprotniki pravijo: “Vi ste levičarska stranka!”. Ne, ne, ne. To je pravi pomen konservativizma, saj so neoliberalizem lažno enačili s konservativizmom. V 19. stoletju je bil konservativizem organski: skupnost, tradicija, nasprotovanje izkoreninjenemu individualizmu.

 

Breizh-info: V tem trenutku poteka vojna med Ukrajino in Rusijo, toda ljudje, ki so na oblasti v Rusiji, so konservativni?

Zdzisław Krasnodębski: Da, vendar drugače. To je tudi dejavnik delitve med ljudmi v Evropi, ki se imajo za konservativce ali desničarje. O tem sem veliko razpravljal s kolegi, tudi iz Francije, saj pred to vojno nikoli nismo verjeli, da je Rusija zaščitnica tradicionalnih vrednot v Evropi. To je brutalna neoimperialna država. Mislim, da je razlika v pojmovanju te teme v iluziji številnih intelektualcev tako imenovanega Zahoda: zlasti v Franciji in Nemčiji, ki menijo, da Rusija predstavlja alternativo zaradi pravoslavne cerkve. To ni res. Vladimir Putin je bil agent KGB. In morda ste občudovalec ruske kulture, toda če jo zares poznate, če ste zares rdeči Dostojevski, če ste zares poslušali Čajkovskega, veste, kaj to pomeni. In kako kruto je to! Ta vojna ni naključje. Poleg tega je drugi razdiralni dejavnik ta, da imajo mnogi ljudje, ki so bili pred vojno konservativni, zlasti v zahodni Evropi, to sramotno zgodovino kolaboracije, v Belgiji, na Nizozemskem, v Franciji z Vichyjem, v Italiji s fašizmom, s Francom v Španiji in Salazarjem na Portugalskem. In ti konservativci imajo te korenine, ki jih razlikujejo od nas, saj so naše drugačne, in so v poljski vladi v izgnanstvu v Londonu, ki se je borila proti fašizmu in za osvoboditev, žal neuspešno, Poljske. To je tudi razlikovalni dejavnik med tema dvema konservativnima elitama. Mi skušamo druge prepričati o Rusiji, in ta vojna kaže, da imamo prav, in o vprašanju partijske genealogije konservativizma in mislim, da moramo preoblikovati naš konservativizem, da bi razumeli, da se težnje predvojnega konservativizma v zahodni Evropi danes reproducirajo in da zagovorniki slednjega, ki v 40. letih prejšnjega stoletja niso zaznali nevarnosti Adolfa Hitlerja in tretjega rajha, delajo isto napako, ker ne vidijo, koga predstavlja Vladimir Putin.

 

Breizh-info: Če pogledamo konservativne stranke v Zahodni Evropi, so te manj konservativne kot prej. Na primer krščanski demokrati CDU in bavarski krščanski socialisti CSU v Nemčiji.

Zdzisław Krasnodębski: Če na primer pogledate CDU v času Helmuta Kohla in jo primerjate s CDU Angele Merkel, vidite, kako se je premaknila na levo. Toda obstajajo ljudje, ki bi se radi vrnili h koreninam in se sprašujejo, na kakšen način so krščanski demokrati kristjani, in kdo govori o tej želji. Enako velja za britanske konservativce in Les Républicains v Franciji. In zato zdaj potrebujemo obnovo tega konservativizma na drugih temeljih. Vrnimo se h koreninam, v čase de Gaulla, Adenauerja, Schumannove Evrope. Žal na Poljskem nimamo takšne izvirne tradicije. In prav to pravzaprav potrebujemo v Evropi, tudi zato, da bi vzpostavili ravnovesje, kajti ko pogledam CDU in Les Républicains, ki sta članici EPP (Evropske ljudske stranke) v Evropskem parlamentu, v njih popolnoma prevladujejo Macronijevi prenovitelji, socialisti, radikalna levica … In tudi intelektualno prevladujejo, saj nimajo poguma povedati, da imajo drugačna mnenja o določenih vrednotah in načinih življenja. Zdaj potrebujemo več poguma, več socialne in intelektualne doslednosti znotraj evropskih konservativcev.

 

Breizh-info: In na Madžarskem?

Zdzisław Krasnodębski: Upamo, da bomo ponovno vzpostavili dobre odnose. Poskušamo jih prepričati, da je njihovo stališče glede tega napačno, saj ti ljudje, ki so postali kritični do Zahoda, v Rusiji vidijo alternativo. Povečati moramo spremembe, ki si jih želimo na Zahodu, vendar Rusije v teh geopolitičnih razmerah ne smemo imeti za zaveznico.

Vir: Breizh-info